O partizanskem vojaškem in civilnem zdravstvu so spregovorili Janez Bršec, dr. Zora Konjajev in Živa Vidmar.
ZZB za vrednote NOB Slovenije je s svojo stojnico in okroglo mizo tudi letos sodelovala na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Naš razstavni prostor je bil tokrat v znamenju vojaškega in civilnega zdravstva, o tem je bil govor tudi na osrednji prireditvi. Izbor fotografij za razstavni prostor je pripravil zgodovinar Janez Kos, organizacija pa je bila v rokah članice predsedstva Mete Mencej.
Besedilo in foto: Jožica Hribar
Zanimanje za tokratno temo je bilo veliko tudi med obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljene fotografije, precej pa je bilo vprašanj o tem, katere partizanske bolnišnice so še ohranjene in na ogled obiskovalcem.
O organizaciji vojaškega in civilnega zdravstva med NOB so na osrednji prireditvi govorili zdravnica Zora Konjajev, partizanska bolničarka, ki je sodelovala tudi pri operaciji Franca Rozmana – Staneta v bolnišnici v Kanižarici, ter Janez Bršec in Živa Vidmar. Zora Konjajev je poudarila, da je bilo partizansko zdravstvo s svojo organiziranostjo posebnost v okupirani Evropi. Ob pomanjkanju zdravil, anestetikov, sanitetnega materiala in drugih pripomočkov za zdravljenje je uspešno opravilo svoje delo. »Ozdravljenih je bilo 61 odstotkov od 22.000 ranjencev, ki so se nato vrnili v bojne enote, več kot 14 odstotkov je bilo takih, ki so jih na nadaljnje zdravljenje poslali v zaledje, skoraj 20 odstotkov so jih evakuirali, le 2,6 odstotka ranjencev je v teh bolnišnicah umrlo. Slovenska centralna vojna partizanska bolnišnica je bila zgrajena v Kočevskem rogu, imela je enajst postojank, med njimi tudi lično porodnišnico, kar je izjemen pojav v svetovnem gverilskem vojskovanju. Tam se je zdravilo 10.000 ranjencev, po vzoru te bolnišnice so nato gradili postojanke po vsej Sloveniji. K uspehu partizanskega zdravstva so pripomogli množična udeležba zdravstvenega osebja, njihova velika etičnost, iznajdljivost, improvizacija, odlično ekipno delo in medsebojno prenašanje izkušenj.
Zora Konjajev, ki je po vojni končala študij medicine in je vse življenje delala kot zdravnica pediatrinja, je tudi tokrat navdušila obiskovalce v Cankarjevem domu. 21. decembra bo dopolnila 95 let, njene misli pa so jasne in je zakladnica podatkov in spominov na partizanske zdravnike, medicinske sestre, bolničarje in celotno zdravstveno osebje.
