Govor prvega predsednika RS Milana Kučana
Dragi prijatelji,
Danes je za vse nas poseben dan. Vesel sem, da sem lahko med vami.
Bili ste prvi, ki ste zaznali in obsodili zločinsko, z ničemer opravičljivo Putinovo agresijo na Ukrajino. Prav je, da to obsodbo ponovimo tudi danes in vselej znova, dokler ne utihne orožje, se ne konča neizmerno trpljenje ljudi in njihov beg v neznano, dokler nad nasiljem ne prevlada razsodnost in vsaj kanček človečnosti, ki jo morda še zmorejo tisti, ki so to nerazumno vojno začeli. Tudi za to zaslužite čestitke ob nocojšnjem jubileju kolesarskega protestnega gibanja.
Sto petkovih večerov – nekaj sem jih preživel z vami, je tudi sto bolj ali manj jasnih, grobih poskusov oblasti, da bi vas utišala. Tako ravna oblast, ki prezira svoje državljane. Takšna je oblast, ki svojih državljanov ne želi slišati, se z njimi noče in ne zna pogovarjati, se tudi boji njihove kritične besede in se čuti ogroženo. Zato jih kaznuje.
To je tudi razlog, da ni prepoznala, da s protesti niste izražali zgolj svojega nestrinjanja s stranpotmi vlade. S Sramoto, kot ste jih poimenovali.
Niste zgolj protestirali, storili ste več. Ob zavračanju številnih nedemokratičnih odklonov v vladnih potezah ste kot aktivni državljani oblikovali svoje predstave, kakšna naj bosta družba in država, v kateri želite živeti. Povzeli ste jih v predlogih protestne ljudske skupščine. Vzpostavili ste odprt in vključujoč javni forum o prihodnosti Slovenije in oblikovali vizijo Slovenije kot demokratične, pravne evropske države. Države, ki bo spoštovala delitev vej oblasti in utrdila varovalke za zavore in ravnovesja med njimi. Države, ki bo zagotavljala vzdržne dohodkovne in socialne razlike.
Pravzaprav ste izpeljali nalogo, h kateri je pozivala EU in ki se je začela prav v času predsedovanja Slovenije, zato da bi dialog o prihodnosti Evrope upravljanje približalo državljanom: njihovim upanjem in njihovi želji oblikovati našo celino kot območje miru, razvoja, solidarnosti in varne ter spoštljive prihodnosti. Takšne, kot je opredeljena tudi v slovenski ustavi.
Sedanja vlada je svoje razumevanje dialoga in zagotavljanja ustavnih svoboščin demonstrirala s pendreki in robokopi. Pa seveda z drastičnimi kaznimi in z zaračunavanjem »storitev« policije, ki jih niste ne naročili in za svoje proteste tudi ne potrebovali. Njihove »storitve« so vam bile vsiljene, tako kot so vam bili vsiljeni provokatorji in obračuni policistov z mirnimi protestniki, zaradi česar so nastajali neredi. Epidemiološki razlogi so bili zgolj bedna pretveza.
Zdaj s strani policije prihajajo računi. Med drugim za miroljubno branje členov slovenske ustave o človekovih pravicah. Tu, pred parlamentom, hramom demokracije, ki je prvi dolžan braniti ustavo! Tisti peščici upornikov bi težko rekli zborovanje, pa vendar jih je policija nasilno trpala v marice. Verjetno zato, ker njeno vodstvo meni, da je branje ustave prekršek.
Bodo zdaj prišli računi tudi za naboje solzivca in vodo iz vodnega topa? Morda. Naj spomnim, da je na ta način ravnala policija šestojanuarske diktature kraljevine Jugoslavije, ki je svojcem zaračunavala krogle za usmrčene politične aktiviste. Recimo za pobudnike organiziranih sindikatov. Res gre v Sloveniji za žalosten odklon od zavez, ki smo jih sprejemali pred 30 leti, ko smo ustanavljali samostojno državo!
Prepričan sem, da boste s svojim družbenim aktivizmom nadaljevali. Slovenija potrebuje spremembe in potrebuje tudi novo energijo zanje.
Obramba svobode in demokracije se namreč začne doma. Ne začne se na bojnih prizoriščih v tujini. Izraža se v spoštovanju ustave in zakonov, v spoštovanju državljanov in njihovih svoboščin, z uveljavljanjem vrednot, zapisanih v temeljnih listinah Slovenije in Evropske unije. Samo zavzemanje za demokracijo doma daje verodostojnost in moralno legitimnost zavzemanju za svobodo in demokracijo v Evropi in v svetu.
Tudi v mirovnih pobudah za Ukrajino. Zavezništvo za svobodo Ukrajine, ki naj bo demokratična in evropska, se namreč začne z zavezništvom za svobodo in demokracijo povsod, tudi tu, v Sloveniji. Brez te moralne legitimacije in brez mandata mednarodne skupnosti mirovne misije ni. Je kvečjemu kakšna drugačna misija.
Pokažimo, da se tega zavedamo v času do volitev in tudi z udeležbo na volitvah. Glasujmo za zmago strank, ki so na strani ustavnih vrednot. Vsak glas šteje. Vsak bo pomagal, da bomo na ruševinah demokracije, ki jih je povzročila sedanja avtokratska oblast, zgradili svobodno državo, demokratično in pravično, prijazno vsem svojim državljanom. Takšno, kot ste jo izpisovali tudi udeleženci kolesarskih protestov. Bodimo optimisti.
Povejmo si: vredno se je angažirati!
