Veto na preimenovanje praznika Primorske
DZ bo moral znova glasovati
Državni svet je z 21 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na spremembe zakona, s katerim so poslanci odločali o preimenovanju primorskega državnega praznika. Zakon mora znova v parlament.
DZ bo tako znova odločal o predlogu, da se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenuje v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Da bi bil zakon potrjen, bo tokrat potrebna absolutna poslanska večina.
Primorska vedno del narodnostnega ozemlja
Državni svetniki so o tem predlogu razpravljali poldrugo uro. Svetnik Branko Tomažič je v imenu predlagateljev odložilnega veta poudaril, da je bila Primorska vedno večinsko slovensko poseljena in del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o pridružitvi, nikakor pa ne o priključitvi Primorske. Tudi mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947 je pomenila dogovor, ne pa enostranske priključitve, je pojasnil.
Svetnik Marjan Maučec je med drugim omenil stališče tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki se je jasno opredelil za termin vrnitev. Franci Rokavec se je vprašal, zakaj bi govorili o priključitvi nečesa, kar je bilo vedno naše. Da je beseda priključitev neustrezna s terminološkega vidika, je na podlagi opredelitev iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika pojasnjevala državna svetnica Branka Kalenić Ramšak. Igor Antauer pa se je vprašal o smiselnosti takšne razprave.
Primorci govorijo o proslavah priključitve
Prvopodpisani pod spremembo zakona, poslanec SD Matjaž Nemec je na drugi strani zatrdil, da je zakon utemeljen tako z zgodovinskega kot mednarodno pravnega vidika, in zavrnil primerjave z nasilno priključitvijo. Svetnik Bojan Režun je poudaril, da so Primorci vselej hodili na proslave priključitve Primorske k matični domovini in ne na praznik vrnitve. Z njim se je strinjal Davorin Terčon, ki je dodal, da je dilema pravzaprav nepotrebna in da je prav, da kot zagovorniki lokalnih interesov prisluhnejo ljudem. Svetnik Branimir Štrukelj je ob tem poudaril, da bi bilo smiselno morda med Primorci opraviti kakšno anketo javnega mnenja.
V parlamentu bodo torej po izglasovanem vetu moral odločati ponovno, vendar pa bo za njegovo potrditev tokrat potrebnih 46 glasov. Glede na to, da so ga na prvem glasovanju poslanke in poslanci potrdili z 38 glasovi za in 32 proti, je ponovna potrditev tega zakona dokaj negotova.
