Svet ZZB NOV je pretresel stanje Evrope oziroma Evropske unije po ‘brexitu’ in ugotovil:
EU je po izjavljanju lastnih voditeljev v razmeroma zmedenem in negotovem stanju, brez prepričljivih vizij, nekako sproti rešuje le pretežno pragmatične probleme. Ob tem se tako imenovana desnica krepi z zapiranjem življenja v skupinske meje in interese. Navznoter se EU drobi v ‘Evrope različnih hitrosti’, kar pomeni odmiranje solidarnosti kot veziva skupnosti na eni strani in slabitev pozornosti do naraščajoče socialne neenakosti na drugi. Razmere so vse bolj določene še z diktati nadnacionalnih korporacij. EU prav tako zavrača v lastno škodo normalno sodelovanje s ‘preostankom’ Evrope, predvsem z Rusijo, ki je slejkoprej pomemben politični in gospodarski dejavnik na celini.
Vse to opozarja, da se približuje čas, ko za obstanek EU ne bo več zadoščalo samo pragmatično poslovanje, in se bo sama od sebe vsilila potreba po novi in temeljiti samodefiniciji, s tem pa tudi notranja reforma organiziranosti, osnovnih meril in vrednot ter delovanja. V tem neizbežnem procesu moramo biti dejavno (ne le formalno, to je s kontingentom bruseljskih uradnikov) vključeni na vseh ravneh, za kar je potrebno izdelati nacionalno platformo in morda celo agendo delovanja. Ob tem nas dosedanje izkušnje v medsebojnih razmerjih odvračajo od federativnosti, ker se v njej preveč porazgubi lastna suverenost in posledično prehudo okrepi alibična neodgovornost (‘Bruselj je vsega kriv’). Zato menimo, da bi bilo pri iskanju novih, tudi za Slovenijo sprejemljivejših, rešitev bolj smiselno delovati v smeri konfederacijske logike. – Vsekakor pa bo treba pri tem biti udeleženo dejaven, kjer koli bo za to priložnost – v tem procesu ne bo velikih in malih, temveč le dobre in slabe zamisli ter enakopravne, bolj ali manj lucidne članice EU. Te bodo odločale o skupni in – vsaka zase – tudi o svoji lastni usodi v prihodnosti.
Ljubljana, 15. september 2016
