Pred 160. leti se je v Umetiču ma Hrvaškem rodil feldmaršal Svetozar Boroević plemeniti Bojna. Po končani vojaški šoli na Dunaju je predaval taktiko in vojaško zgodovino na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Leta 1913 je postal general. Na začetku prve svetovne vojne se je odlikoval na vzhodni fronti, maja leta 1915 pa je v Ljubljani prevzel poveljstvo 5. avstro-ogrske armade, s katero je v enajstih bitkah uspešno branil fronto ob reki Soči. Avgusta 1917 je postal poveljnik armadne skupine s sedežem v Postojni in sodeloval v nemško-avstrijski ofenzivi, ki je italijansko vojsko potisnila do reke Piave. Čin feldmaršala je dobil leta 1918, za vojaške zasluge mu je bil med drugim dodeljen plemiški naslov (plemeniti Bojna), postal pa je tudi častni meščan Ljubljane in številnih drugi tedanjih slovenskih občin med njimi tudi občine Sveti Križ nad Mariborom – danes Gaj nad Mariborom. Častno meščanstvo Ljubljane mu je podelil ljubljanski župan Ivan Tavčar, ta isti župan pa mu je naziv častnega občana 24. junija 1919 tudi odvzel. Zgodba je doživela epilog leta 2009, ko je Mestni svet v Ljubljani feldmaršalu Boroeviću vrnil naziv častnega meščana našega glavnega mesta. Feldmaršal Boroevič je strt in pozabljen umrl leta 1920 v Celovcu. Zelo ga je prizadelo tudi, ker je leta 1918 v Dravi utonil njegov sin edinec – sicer gojenec mariborske Kadetnice. Na Prevalu nad Novo gorico so mu v začetku decembra odkrili spomenik.