Nekaj sto pohodnikov se je pri Treh žebljih na Osankarici v soboto, 7. januarja udeležilo spominske slovesnosti ob 74. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona. Slovesnost v spomin na krvave dogodke v času druge svetovne vojne vsako leto skupaj organizirajo Mestna občina Maribor ter občine Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica skupaj z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami. Za kulturni program so tokrat poskrbeli učenci Osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, slavnostni govornik pa je bil minister za kulturo Anton Peršak.
Minister Peršak je spomnil na junaško zgodbo padlih borcev, ki je po njegovem ena tistih mitskih zgodb iz slovenske zgodovine. Mitskih zato, ker so na istem mestu umrli skoraj vsi člani bataljona, pa tudi zaradi tega, kako je bataljon nastal, in zaradi zgodbe o narodnem heroju Alfonzu Šarhu in njegovih treh sinovih.
“To je ena tistih zgodb, ki na neki način demantirajo naše prepričanje, da Slovenci nismo vojaško ljudstvo in se ne znamo postaviti zase ter da smo vedno znova zgolj sprti med seboj, kar je sicer žal prevečkrat tudi res. To je zgodba, ki kaže, kot kaže celotna zgodovina NOB, da v odločilnih trenutkih, ko gre za nohte in je ogrožen naš obstoj, so naši predhodniki znali strniti vrste in se upreti,” je povedal Peršak. In da to ni edini tak primer iz zgodovine, saj se je podobno zgodilo tudi pred 25 leti, čeprav nas morda včasih obhaja dvom, pa je prepričan, da bi se znali poenotiti tudi danes.
Peršak je tudi spomnil, da smo bili Slovenci ob koncu druge svetovne vojne del zavezniške koalicije, ki je premagala nacizem in fašizem, na tem izročilu pa sta nastali tudi Evropska unija in tudi slovenska država.
Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona.