KOMENTAR
Slovenska gospodarska rast
Slovenski bruto domači produkt (BDP) je bil lani za skoraj 3 milijarde evrov ali 7 odstotkov večji kot v letu 2017. Na prebivalca je dosegel dobrih 22 000 evrov oziroma 26 000 dolarjev. Ob upoštevanju inflacije se je v letu 2018 realno povečal za 4,5 odstotka. Tudi v zadnjem lanskem četrtletju je naraščal po dobre 3 odstotke na leto, enako hitro kot v povprečju v letih od 2014 do 2018. Lanski BDP je bil v primerjavi z letom 2008 realno večji za 8 odstotkov, v primerjavi z letom 2013 pa za 19 odstotkov.
Izvoz blaga in storitev je bil lani, merjeno v evrih, za 10 odstotkov večji kot v letu 2017 ter za 56 odstotkov večji kot v letu 2008. Leta 2018 je bil saldo tekočega računa slovenske plačilne bilance pozitiven za 3,4 milijarde evrov (7,3 odstotka BDP). Presežek v zunanji menjavi je začel nastajati, ko so se v letu 2011 pokazali prvi rezultati intenzivne razvojne politike ob slovenskem prevzemanju evropskega razvojnega modela (v žargonu: »črpanje evropskih sredstev«).
Lani so bile bruto investicije v osnovna sredstva realno za skoraj 11 odstotkov, osebna in državna poraba pa po približno 3 odstotke večja kot pred letom. V primerjavi z ravnjo v letu 2008 so bile lanske bruto investicije v osnovna sredstva realno še za 29 odstotkov manjše, medtem ko je bila osebna poraba za 9 odstotkov, državna poraba pa za slabe 4 odstotke večja.
Lani se je v vsem letu dodana vrednost realno povečala za dobrih 22 odstotkov v kmetijstvu z gozdarstvom in ribištvom, za skoraj 13 odstotkov v gradbeništvu, za 6 odstotkov v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnostih, za okoli 5 odstotkov pa v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih ter v trgovini s popravilom vozil, prometu, skladiščenju in turizmu. V javni upravi z obrambo, v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu ter v finančnem sektorju je bila lani dodana vrednost realno za okoli 2 odstotka večja kot v letu 2017. V poslovanju z nepremičninami pa se je dodana vrednost leta 2018 realno povečala le za slab odstotek. Dodana vrednost večine sektorjev je tudi realno že precej večja kot v letu 2008. Izjemi sta finančni sektor (–11 odstotkov) in gradbeništvo (–31 odstotkov).
Anketa, izvedena po metodologiji Mednarodne organizacije dela, za zadnje četrtletje 2018 kaže, da je v Sloveniji 984 000 delovno aktivnih ljudi in 45 000 ljudi brez dela (tudi če upoštevamo neformalne oblike gospodarske dejavnosti). Število delovno aktivnih se je po tej oceni v zadnjem letu povečalo za 12 000 ali za en odstotek, število iskalcev zaposlitve pa znižalo za 15 000 ali za 16 odstotkov. V zadnjem lanskem četrtletju je bila mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti 4,5-odstotna. Število z anketo ocenjenih brezposelnih se je od primerljive ravni na dnu krize (2013) do zadnjega četrtletja 2018 zmanjšalo za 52 000. V tem četrtletju 2018 je bilo na enaki ravni kot v zadnjem četrtletju leta 2008.
Februarja letos so bile cene življenjskih potrebščin za 1,2 odstotka višje kot pred letom. Najbolj so se v tem obdobju povišale cene stanovanja, vode, električne energije, plina in goriva ter cene komunikacijskih storitev (po skoraj 4 odstotke). Cene hrane in brezalkoholnih pijač ter cene alkoholnih pijač in tobaka so se v enakem obdobju povečale za manj kot pol odstotka, medtem ko so cene oblačil in obutve upadle za pol odstotka, cene prevoza pa za skoraj 2 odstotka.
Skupni javnofinančni prihodki so bili lani za 1,4 milijarde evrov ali blizu 9 odstotkov, skupni javno-finančni odhodki pa za 0,9 milijarde evrov ali dobre 5 odstotkov večji kot v letu 2017. V konsolidirani bilanci javnega financiranja, merjeno po denarnem toku, smo imeli 0,7 milijarde evrov (1,5 odstotka BDP) presežka.
Lani so se plače javnih uslužbencev povečale za dobrih 5 odstotkov, transferji prebivalstvu (tudi pokojnine) pa za okoli 4 odstotke. Plačila obresti so upadla za 12 odstotkov. Državni nakupi blaga in storitev so presegali primerljive v letu 2017 za en odstotek, državne subvencije gospodarstvu za 4 odstotke, državne investicije (tako imenovani kapitalski izdatki) pa za 33 odstotkov.
Kljub dobrim rezultatom je treba dodati, da se v našem gospodarskem okolju razmere poslabšujejo. Obseg svetovne trgovine niha. Novembra lani je celo upadel in bil le za slab odstotek večji kot v enakem mesecu leta 2017. Ankete direktorjev predelovalnih dejavnosti kažejo, da so bila februarja letos izvozna in skupna naročila za 15 odstotnih točk manjša kot pred letom. Indikator spreminjanja ravni povpraševanja so tudi začete gradnje stanovanjskih stavb ter nakupi osebnih vozil. Januarja 2019 so bila v Sloveniji izdana gradbena dovoljenja za 17 odstotkov manjšo površino stavb kot pred letom. Decembra 2018 je bilo prvič registriranih za 7 odstotkov manj osebnih avtomobilov kot v primerljivem obdobju leta 2017. Ob nadaljnjem poslabševanju povpraševanja bodo potrebni ukrepi proticiklične gospodarske politike. Morebitno varčevanje države bo, podobno kot v letih 2012 in 2013, povzročilo le še globljo recesijo.
Dr. France Križanič
