Tudi Slovani so bili žrtve holokavsta
V počastitev spomina na holokavst je Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 (DIS) v gradu Rajhenburg nad Brestanico v nastajajočem Evropskem muzeju žrtev fašizma in nacizma odprlo razstavo o fašističnem in nacističnem nasilju nad slovanskimi in drugimi narodi. Na razstavi je prikazan del gradiva (panoji, fotografije, knjige …) o nasilju nad Rusi, Poljaki, Čehi, Ukrajinci, Belorusi, Hrvati in Slovenci v Avstriji in Italiji.
Piše: Jožica Hribar, FOTO: Milan Skledar
Župan Krškega Miran Stanko (levo), predstavnik poljske ambasade Rafal Budyta, Ivica Žnidaršič in predstavnik ruskega veleposlaništva Sergej Ivanov.
V gradu, ki so ga leta 2013 temeljito obnovili, že domuje sodobna, multimedijsko zasnovana stalna razstava o slovenskih izgnancih. Razstava, ki so jo odprli tokrat, je posvečeno preostalim slovanskim žrtvam druge svetovne vojne. Idejo za nastajajoči Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma je dala Ivica Žnidaršič, predsednica DIS, ki je gradivo tudi zbrala ob pomoči članov mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih od 1920 do 1945. Omenjeni odbor je bil ustanovljen na prvem evropskem kongresu leta 2009 v Ljubljani.
Ivica Žnidaršič je ob odprtju posebej poudarila, da se ves svet spominja žrtev holokavsta, med katere uvrščajo Jude, Sinte in Rome, želi pa si, da bi se na podoben način spominjali tudi Slovanov. Med 60 milijoni žrtev druge svetovne vojne je bilo namreč kar 50 milijonov Slovanov.
Več v tiskani izdaji.
Naslovna slika: Del mednarodne razstave na gradu Rajhenburg
