Blaž Štangelj, zgodovinar, raziskovalec partizanskih bolnišnic

Blaž Štangelj je eden tistih mladih zgodovinarjev, ki z zanimanjem raziskujejo obdobje druge svetovne vojne. Sam pravi, da je med njegovimi kolegi za ta polpretekli čas drugače od splošnega prepričanja kar precej zanimanja, le v javnosti se o tem malo sliši. Njega je najbolj pritegnilo partizansko zdravstvo in partizanske bolnišnice. Poleg nekaj seminarskih nalog in diplome s to tematiko so kar trije njegovi obsežni članki o partizanskih bolnišnicah v Kočevskem Rogu dosegljivi tudi na spletnih straneh.

POGOVARJALA SE JE: Jožica Hribar

Kako to, da se mlad zgodovinar odloči raziskovati obdobje druge svetovne vojne in še posebej partizansko zdravstvo?

Ko sem bil še majhen, morda sem hodil v prvi ali drugi razred, smo bili s sestro in očetom v Kočevskem Rogu pri ledeni jami in na Bazi 20. Tedaj smo videli tudi kažipot za partizansko bolnico. Takrat bolnice nismo obiskali,zdelo pa se mi je zanimivo in neverjetno, da je bila bolnišnica nekje v gozdu. Iz Baze 20 sem si najbolj zapomnil motor za proizvodnjo elektrike in bunker 44, ki je v bližini Baze 20. K zanimanju za drugo svetovno vojno je gotovo pripomoglo tudi pripovedovanje moje prababice Terezije Kralj iz Bele krajine. Bila je civilistka in je tako kot druge vaščanke delovala v Skoju, zbirala potrebščine za partizane, pekla kruh za ranjence v Gradcu, prenašala pošto, sodelovala pri partizanskem petju… Njen (zdaj že pokojni) mož Lojze Kralj je bil zaprt v raznih italijanskih zaporih, po italijanski kapitulaciji se je vključil v 15. brigado, nato pa je od pomladi 1944 delal v kleparski delavnici v Mašlju pri Črmošnjicah. Ta je bila del partizanskih radijskih delavnic 99d.

Poleti pred zadnjim razredom osnovne šole sem bil pod vodstvom strokovnega sodelavca Dolenjskega muzeja, Jožeta Sajeta, v Bazi 20 in sem šel sam še do dva kilometra oddaljene in ohranjene bolnice Jelendol. Nato sem imel v devetem razredu osnovne šole pri zgodovini seminarsko nalogo na temo Baze 20 in partizanskega zdravstva. Z razlago in literaturo mi je pomagal tudi Jože Saje. Potem sem začel brati literaturo o partizanskem zdravstvu in Kočevskem Rogu med drugo svetovno vojno in spoznaval organizacijo bolnic oziroma postojank v Kočevskem Rogu, ki so bile povezane pod skupno upravo in skupnim imenom Slovenska centralna vojno partizanska bolnica (SCVPB). Zanimale so me točne lokacije bolnic in kaj je danes od njih ostalo.

Posebej pa ste se začeli zanimati za skoraj neznano bolnišnico Jelenbreg. Zakaj?

V knjigi Partizanski Rog avtorja Janka Jarca, ki je v prvi izdaji izšla leta 1967, je zapisano, da so še vidne sledi šestih stavb bolnice Jelenbreg. Točne lokacije bolnice Jelenbreg mi nihče ni znal pokazati, zato sem se odločil, da ta kraj poiščem. Hodil sem po gozdnem terenu in bil pozoren na morebitne ostanke, ki bi kazali na obstoj bolnice Jelenbreg. Pri tem sem si pomagal s topografsko karto in kompasom, ki sem se ju naučil uporabljati, posebno pa je bila potrebna orientacija v naravi. Prvič sem bil na terenu 27. oktobra 2009. Tedaj so bili z mano še trije prijatelji, preostale dneve pa sem hodil sam. Prehodil in pregledal sem približno pol kvadratnega kilometra gozdnega terena. Na hitro se to ne sliši veliko, vendar je v gozdu že razdalja 50 metrov velika, če iščeš ostanke, ki kažejo na obstoj bolnice, in so manjše velikosti in v listju na tleh. Treba je iti tik ob njih, saj jih iz večje razdalje ne opaziš. Lokacijo bolnice Jelenbreg mi je uspelo najti 27. aprila 2010. To je bil četrti dan iskanja oziroma hoje po terenu. Tedaj sem bil dijak drugega letnika biotehniške gimnazije v Novem mestu.

Kako ste v listju in rastju sploh opazili ostanke bolnice?

Najbolj opazni ostanki, ki kažejo na obstoj bolnice, so kosi opeke ter izravnan teren in delni vkopi, kjer so stale barake. Opeka je ostanek štedilnika in krušne peči. Poleg tega pa na obstoj bolnice Jelenbreg kažejo tudi drugi predmeti, na primer kovinski deli sanitetnih nosil, kljuke za žleb, tečaj vrat, koščki stekla… Že med iskanjem lokacije sem začel zbirati podatke o bolnici Jelenbreg. Lokacijo sem tudi pokazal Jožetu Sajetu, ki me je usmeril v Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, v katerem hranijo fotografije partizanskih bolnic, in do svoje sodelavke, kustosinje Marjete Bregar v Dolenjskem muzeju, kjer sem si tudi ogledal nekaj fotografij bolnice Jelenbreg in dobil kopije kronike bolnice. Bregarjeva pa me je usmerila v Arhiv Republike Slovenije, kjer hranijo arhivsko gradivo partizanskih bolnic.

Januarja leta 2010 sem bil prvič v fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije in sem začel pregledovati fotografije partizanskih bolnic, ki kažejo nekdanj bolnice. Mesec dni pozneje sem začel pregledovati arhivsko gradivo bolnice Jelenbreg v Arhivu Republike Slovenije, kar sem razširil še na druge bolnice v Kočevskem Rogu. Največ arhivskega gradiva sem pregledal med poletnimi počitnicami, ko sem se iz Novega mesta v Ljubljano vozil s sorodnikom Markom Klobčarjem. Kot začetniku pri raziskovanju v arhivu mi je arhivistka Biserka Remškar podala uporabne osnovne informacije in napotke o raziskovalnem delu v arhivu ter o razvrščenosti arhivskega gradiva.

Niste pa se ustavili le pri arhivskem gradivu, temveč ste začeli iskati tudi preživele ranjence iz teh bolnic.

V drugi polovici leta 2010 pa sem po priporočilu dr. Marije Makarovič začel tudi zbirati spomine vseh, ki so bili kakorkoli povezani s partizanskimi bolnicami, največ za območje Kočevskega Roga. Raziskovanje partizanskega zdravstva je tako že v dijaških letih postalo moje zanimanje in delo v prostem času.

Leta 2012 sem se vpisal na študij enopredmetne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovanje partizanskih bolnic pa sem nadaljeval, prav tako terensko delo v Kočevskem Rogu. V letih 2014–2016 sem našel še nekaj lokacij bolnic, in sicer novembra leta 2014 lokaciji bolnice Spodnje Lašče in Zgornje Lašče, aprila 2015 lokacijo bolnice in porodnišnice Spodnji Hrastnik in aprila 2016 lokacijo postojanke Draga, ki je bila namenjena za bolnico, niso je pa za to uporabljali.

Prvo bolonjsko stopnjo študija sem končal septembra 2016 z diplomsko nalogo z naslovom Bolnica Jelenbreg – postojanka Slovenske centralne vojno partizanske bolnice pod mentorstvom dr. Mitje Ferenca.

Celoten pogovor je objavljen v tiskani izdaji Svobodne besede.