dr. Savin Jogan, predsednik TIGR Primorske, pred ljubljansko univerzo, 9. september 2016
Štirje bazoviški junaki, prva skupina žrtev fašističnega zatiranja in raznarodovanja Slovencev na Primorskem, so simbolično izrazili pomembnost tedaj že razvejenega odpora, hkrati pa že tudi nakazovala njegovo preraščanje v neizprosni boj kot edino možno obliko obstanka in preživetja naroda, obsojenega na izbris iz zgodovine. Občutki krivic in brezizhodnosti, ki je bila napovedana temu “prekletemu plemenu” (po Dučeju), so od prvih desetin bojevnikov tigrovcev že zgodaj prerasli tudi v neštete druge oblike povezovanja in ozaveščanja ljudi, ki so jim bile odvzete slovenske šole, društva, knjige, možnosti normalnega preživetja. Tako široko in dosledno zamišljen boj je ne glede na posledice mogel kasneje prerasti v naravno podlago in spodbudo za močno in široko narodnoosvobodilno gibanje.
Ob današnjih občutkih spoštljive hvaležnosti za vse te prvine tigrovskega boja je nedvomno smiselno, da nadaljujemo z aktivnostmi in oblikami ohranjanja sistematičnega spomina na to zgodovinsko dogajanje. Vendar je to premalo: ob pritiskih in izzivih novih metod nasilja, tlačenja in odrekanja temeljnih pravic posameznikom in celim ljudstvom se bo treba odgovorno, premišljeno in odločno, opredeljevati do problemov obstoja in razvoja našega naroda v svetu, ki nas obkroža, naše vloge in vpliva v njem. Protifašistični boj za svobodo, narodovo in slehernega posameznika, za dejavno narodno suverenost, in ne tekmovanje, kje in kdaj bomo prvi prikimali in se priklonili zahtevam, porojenim iz interesov velikih sil in vsak dan močnejših finančnih krogov, postaja hkrati z bojem za kruh ponovno aktualen. Ob privatizaciji in poceni razprodaji bogastva, ki ga je naš narod ustvarjal desetletja in še nazaj daleč v zgodovino, ob vedno bolj omejeni rabi slovenskega jezika, brez jasne usmeritve in trdne povezave vseh, ki so pripravljeni iskati pot in prispevati k uveljavitvi naroda na drugačni podlagi, nas bo zgodovina hitro naplavila na opustela obrežja. Naše društvo za negovanje tigrovskih rodoljubnih tradicij se želi s polnim angažiranjem svojih sicer skromnih moči, a ob ponosnih in odločnih zgledih zgodovinskih predhodnikov, vsem takim prizadevanjem priključiti in jih soustvarjati. Brezkompromisni boj junakov, katerih spominu se danes klanjamo, nam je kot narodu pokazal, da je smiselno in nujno iti v boj že tudi takrat, ko razdelanih rešitev še ni na obzorju.
