Pokojnine veteranov v Sloveniji

Vojni veterani so v svetu v glavnem deležni posebne obravnave, saj države spoštujejo njihov prispevek pri obrambi domovine, pa tudi tveganja, ki so jim bili izpostavljeni ipd. Zato poskrbijo za status, zdravstveno in socialno varnost veterana, v primeru smrti pa v določeni meri tudi njegove družine.

BESEDILO: Meta Mencej

V nekaterih evropskih državah, pa tudi v ZDA, so tako pravice veteranov – nekdanjih borcev, pa tudi udeležencev odporniških gibanj – navadno urejene posebej in ugodneje kot za drugo prebivalstvo. Večinoma pod določenimi pogoji vsebujejo možnost dodatnega denarnega prejemka, zdravstveno in invalidsko varstvo, pokojninske ugodnosti, storitvene in svetovalne možnosti.

Varovanje in posebna obravnava vojnih invalidov in veteranov je splošna usmeritev, ki velja za udeležence NOV in druge veterane tudi v Sloveniji. Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (18. člen) zagotovljeno, da se varstvo pravic:

– borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter

– borcev, vojaških invalidov in članov družin padlih borcev NOV Jugoslavije v Furlaniji – Julijski krajini v Italiji ter na avstrijskem Koroškem izvaja v obsegu in pod pogoji, ki so jih do uveljavitve tega zakona določali jugoslovanski predpisi.

Ustava Republike Slovenije, sprejeta zatem, pa v 50. členu zagotavlja vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo v skladu z zakonom, medtem ko njen 155. člen določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo učinkovati za nazaj. Samo zakon namreč lahko določi, da posamezne zakonske določbe učinkujejo za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Razumljivo je, da se je zakonsko urejanje pravic borcev in ilegalnih aktivistov NOV po štiriletni vojni za svobodo, ki je potekala v zanje (sploh za današnji čas) nemogočih in izjemno zahtevnih razmerah, potekalo pod vtisom teh razmer. Država se je s tem, da je poskrbela za socialno varnost aktivnih udeležencev NOV oziroma njihovih družin, pozneje pa tudi drugih žrtev vojnega nasilja, nekoliko oddolžila za njihov prispevek. Ta usmeritev velja tudi v današnjem času – tudi za vse druge upravičence po zdaj veljavnih zakonih o vojnih invalidih in vojnih veteranih.

S sprejemom zakona o vojnih veteranih v slovenskem Državnem zboru (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 110/03) so bile namreč zbrane in na novo urejene pravice vseh veteranov v Sloveniji, seveda ob upoštevanju zgoraj navedenih ustavnih določb. Ob smrti upravičenca drugi zakonec pridobi pravico do družinske pokojnine, sorazmerni del pa tudi otroci, dokler se šolajo oziroma najpozneje do 26. leta starosti, če študirajo. Ta meja se podaljša le v primeru, da otrok, ki ga je upravičenec preživljal, iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za samostojno življenje in delo.

Problematiziranje tako imenovanih borčevskih pokojnin se kljub navedenim dejstvom občasno, a kar naprej pojavlja v določenih medijih, posebno še v zadnjem času. Očiten namen teh sporočil je poglabljanje razdora med Slovenci, z vzbujanjem zavisti pa prilivanje olja na ogenj k poskusom razvrednotenja narodnega upora ob okupaciji naše dežele in boja za svobodo v drugi svetovni vojni, pa tudi obdobja do osamosvojitve Slovenije. Odgovorne evropske države, vključno z Nemčijo, ki je bila agresorka, so na državni ravni priznale zasluge za zmago v drugi svetovni vojni tedanjim zaveznicam in obsodile sodelovanje z nacifašističnim okupatorjem, kjer je obstajalo. Slovenska država tega žal še ni zmogla.

A naj se vrnem k pokojninam! Ob tem je treba povedati, da je veliko aktivnih udeležencev NOV svojo delovno dobo odslužilo v celoti, enako kot smo jo vsi drugi zaposleni, in njihova priznana doba v dvojnem ali dejanskem trajanju za sodelovanje v NOV pri določitvi pokojninske dobe sploh ni bila uporabljena.

Pokojnine aktivnih udeležencev NOV so bile v splošnem višje od povprečnih; med drugim zaradi vštevanja obdobja udeležbe v NOV v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju, zaradi krajšega obdobja zaposlitve za izračun pokojninske osnove, zaščitnega cenzusa za odmero pokojnine. Državni proračun Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije povrne znesek razlike v tako izplačanih pokojninah v višini razlike med pokojnino, do katere bi bil posameznik upravičen po splošnem zakonu, in odmero po predpisih, ki veljajo za veterane. Poudariti pa je treba, da posamezna pokojnina, odmerjena z upoštevanjem posebnih ugodnosti, ne more preseči najvišje pokojnine po splošnem pokojninskem zakonu.

Število pokojnin udeležencem NOV se iz leta v leto zmanjšuje. Po podatkih ZPIZ je bilo leta 2017 iz naslova udeležencev NOV, španske državljanske vojne, narodnih herojev in imetnikov partizanske spomenice 41 še 2840 prejemnikov starostne, 640 prejemnikov invalidske in 6.906 prejemnikov družinske pokojnine. Podatki za druge kategorije upravičencev po posebnih zakonih so razvidni iz tabel. Podatki za leti 2016 in 2017 kažejo, da se je v minulih dveh letih število upravičencev zmanjšalo (po od 5 do 16 indeksnih točk za posamezno kategorijo) – razen pri vojnih veteranih TO RS. Še občutnejše pa je upadanje v primerjavi z letom 2008 (tabela). Na koncu so navedeni tudi celoletni zneski povračil za posamezno vrsto upravičencev, ki jih je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije povrnil državni proračun v letih 2008 in 2017.

Tabela 1

Število upravičencev po vrstah pokojnin v letih 2016 in 2017

Tabela 2

Skupno število upravičencev do vseh vrst pokojnin v letih 2008 in 2017

Tabela 3

Letni zneski iz državnega proračuna po vrstah upravičencev po 10 letih (v 1000 evrov)