Misel, da smo Slovenci v dneh največjih in najtežjih žrtev prepevali in s tem krepili uporniški duh, Partizanski pevski zbor še naprej vodi k ohranjanju izvirne partizanske in uporniške pesmi. V zadnjem obdobju so se pevci zbora postarali, nekateri so prenehali peti, tako da se je zbor številčno opazno zmanjšal. A duh in poslanstvo ostajata živa. Zato vabimo v zbor nove pevce.
BESEDILO: Jožef Roškar,predsednik Partizanskega pevskega zbora; FOTO: Iztok Pipan
Slovenci radi pojemo. Zato ni čudno, da so si borci takoj po začetku oboroženega upora proti okupatorjem naše dežele s pesmijo lajšali trdo partizansko življenje. Prve partizanske pesmi so pričele nastajati že kmalu po začetku oborožene vstaje. Borci so priredili besedila nekaterih ljudskih ali ponarodelih pesmi, ki so jim bile blizu, nekatere pa so s seboj prinesli fantje, ki so se vračali iz španske državljanske vojne in so se pridružili partizanom. Peli so jih v izvirniku, kmalu pa so napisali tudi slovenska besedila na španske napeve. Tako je v tedanji zasužnjeni Sloveniji sredi spopadov nastala pesem upora – partizanska pesem. To je bil edinstveni pojav v takratni Evropi in ni presenetljivo, da so zavezniški opazovalci dejali, da naroda, ki poje, ni mogoče poraziti.
Zato se je, kje drugje kot na osvobojenem ozemlju v Beli krajini, porodila ideja o pevskem zboru, ki bi s pesmijo hrabril na mitingih in s svojimi nastopi pozival ljudstvo k odporu. Tako je skladatelj Karol Pahor spomladi leta 1944 dobil nalogo, naj med ranjenimi borci, ki so se zdravili v tamkajšnji partizanski bolnišnici, izbere sposobne pevce in ustanovi pevski zbor. Prvih 17 pevcev je pričelo z intenzivnimi vajami že 20. aprila 1944. Vadili so dvakrat dnevno, tako da so že po enem mesecu lahko nastopili v Semiču in se 21. maja 1944 poklonili spominu Toneta Tomšiča. Pevovodja, profesor Karol Pahor, ni le vzgajal ranjenih borcev v dobre pevce, marveč je tudi napisal oz. uglasbil več borbenih pesmi, kot so Na juriš, Komandant Stane, Hej, brigade, Nov cvet in druge. Pojoči ranjenci in invalidi so prekrižarili Belo krajino po dolgem in počez ter borcem na mitingih vlivali borbenega duha. Bili so prava pojoča četa, kot so jim tudi rekli.
Mnoge partizanske pesmi so že med vojno ponarodele. Po končani vojni je Partizanski invalidski pevski zbor, pozneje Partizanski pevski zbor, prekrižaril Slovenijo, večkrat nastopal po nekdanji Jugoslaviji in tudi po mnogih drugih državah Evrope. Povsod so ga navdušeno sprejeli, še posebno, ker je vsakič zapel vsaj kako borbeno pesem v njihovem jeziku, kar je poslušalce vedno dvignilo na noge. Za svoje poslanstvo ohranjanja partizanske in uporniške pesmi je bil zbor odlikovan z mnogimi visokimi odlikovanji, nagradami in priznanji. Posnel je večje število gramofonskih plošč, CD-jev, sodeloval je tudi pri nastajanju nekaterih filmov.
Prepričani smo, da mnogim ni vseeno, da bi izvirna partizanska in uporniška pesem zamrla. Zato pozivamo vse, ki radi poslušajo in prepevajo partizanske pesmi in pesmi upora, da se zboru aktivno pridružijo. Javite se na naslov spletne pošte zbora kd.partizanski.pevski.zbor@gmail.com. Po opravljeni avdiciji vas bomo radi sprejeli v svoje vrste.
