OZELJAN, 25. AVGUSTA – USTANOVITEV 1. PRIMORSKEGA PARTIZANSKEGA BATALJONA

77. obletnica ustanovitve 1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča
Slavnostni govornik Aljaž Verhovnik – generalni sekretar ZZB NOB Slovenije
Ozeljan, 25. avgusta 2019

Spoštovani!
Fašizem je na Primorskem že od svojega nastanka sejal grozo med ljudmi. Teror nad Slovenci se je pričel že pred pričetkom 2. svetovne vojne na slovenskih tleh. Fašisti so bili neizprosni do Slovencev, zlasti narodno zavednih ljudi z domovinsko pripadnostjo. Nepravična Rapalska meja, s katero sta Italija in Antanto trgovali z našim ozemljem, je omogočila prihod fašizma v naše kraje že leta 1922. Vendar razna ustrahovanja, mučenja, streljanja talcev, požiganje domačij, razvrednotenje slovenstva in teptanje temeljnih človekovih pravic ni zadržalo Primorcev, da ne bi odšli v partizane. Menim, da so dejanja fašistov dosegla ravno nasproten učinek. Poteptano slovensko ljudstvo se je odločilo upreti fašizmu!
Prvi partizanski bataljon Simona Gregorčiča je nastal v okoliščinah, ko so na Primorskem goreli slovenski domovi in ko je bil v zavesti Primorcev še kako svež spomin na požig Narodnega doma v Trstu, leta 1920. Prvi partizanski bataljon Simona Gregorčiča je bil odgovor Primorcev, narodno zavednih Slovencev, da si bodo naši predniki pravico do življenja na tem koščku zemlje priborili z uporom!
Fašisti so bili zaskrbljeni. Sam Duce je v Gorici 31. julija 1942 na javnem zborovanju grozil z uničenjem vseh, ki se bodo upirali fašistom. Slovenci niso klonili. Ravno nasprotno. Narodnoosvobodilno gibanje je dobivalo vse večje razsežnosti, partizanske enote pa so delovale po celotnem Slovenskem primorju. Podlaga za to je bilo ljudstvo, ki je partizanstvu pomagalo z vsemi silami. Številne slovenske domačije so partizanom ponujale zatočišče, hrano, mnogi aktivisti so pomagali pri reševanju ranjencev, prenosov informacij med partizanskimi enotami. Vojska, ki za seboj nima naroda, ne more zmagati. In partizanstvo je imelo podporo med slovenskim narodom. Samo nekaj dni po Mussolinijevem sajenju sovraštva, je nastal Prvi primorski bataljon.
Borci čet Spodnjevipavske, Zgornjevipavske in Tolminske ter borci Kraškega minerskega voda so se 10. avgusta 1942 zbrali na Vodicah nad Ozeljanom in po nalogu Glavnega štaba ustanovili Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča. Poimenovanje bataljona po Simonu Gregogčiču je bilo izbrano na predlog Janka Premrla – Vojka. S tem so ustanovitelji želeli ljudem povedati, da spoštujejo vse, kar je bilo v primorski preteklosti naprednega. Z ustanovitvijo bataljona so potlačenemu ljudstvu vlili upanje po svobodi. Ta dogodek pa je spodbudil odhod primorskih fantov v partizane, Primorska je doživljala politično prebujanje. V bataljonu so se kalili številni odlični borci, med njimi jih je bilo kar 15 proglašenih za narodne heroje.
Partizanstvo je zibelka slovenstva, saj predstavlja obdobje prebujanja narodne zavesti Slovencev, ko smo se kot narod odločili, da bomo obranili slovenstvo in da se bomo vrisali na svetovni zemljevid narodov. Partizanstvo je pomenilo v prvi vrsti organizirani in detajlno načrtovani odpor zoper okupatorje, v širšem smislu pa je Osvobodilna fronta s slovenskim narodnoosvobodilnim bojem vlila upanje slovenstvu in priborila temelje slovenske državnosti. NOB ni predstavljal zgolj preživetja, temveč tudi vsesplošni napredek in konec teptanja malega človeka. Slovenci se v času NOB upremo na temeljno pravico do narodove samoodločbe, se zavzamemo za to, da bi vsi Slovenci končno živeli znotraj meja etičnega in zgodovinskega slovenskega ozemlja ter se zavestno odločimo, da se bomo prostovoljno pridružili novonastali federativni Jugoslaviji.
Prav težnja OF-a, da bo Primorska po osvoboditvi priključena k matični domovini Sloveniji, je predstavljala eno temeljnih točk delovanja Osvobodilne fronte med NOB. Odmevalo je geslo: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Slovenci nikoli v zgodovini nismo bili agresorski narod, obsojeni smo bili na uničenje in prisiljeni smo bili braniti svoj obstoj. Zato moramo današnje generacije s ponosom prenašati dediščino NOB na bodoče rodove. To so bili časi, ko slovenska beseda ni bila samoumevna, ko je bil Slovenec zgolj številka na seznamih internirancev v koncentracijska taborišča smrti. Brez upora partizanov, Slovencev danes ne bi poznali. Zato je partizanstvo ključnega pomena za slovensko državotvornost. NOB predstavlja ključen moment za obstanek slovenskega naroda in z NOB-jem smo se kot narod vrisali na svetovni zemljevid zmagovalcev proti nacifašistične koalicije!
Spoštovani!
Naša narodnoosvobodilna vojska je dosegel zgodovinsko zmago pri obrambi slovenskega etičnega ozemlja. Primorska je bila leta 1945 osvobojena in napočil je čas upanja. Z grenkobo v srcu smo izgubili dele Slovenskega primorja, Trst pa predstavlja simbol nepravičnosti, saj so italijanski agresorji, znani po tem, da se obračajo po vetru, po koncu vojne postali celo zmagovalci. Svetovne velesile so se zopet poigrale s Slovenci, ki smo se morali soočiti s porušeno domovino. Vendar Primorska je vstala in tako kot je osvobodila območje terorja fašizma in nacizma, tako so Primorci ponosno gradili domovino. Nastala je Nova Gorica, Slovenci pa smo si postavili svoje mednarodno pristanišče v Kopru in se utrdili v suverenosti z oknom v svetovne oceane. Spet smo pokazali, da smo klen narod, ki zmore. Primorska je postala simbol upanja, ki predstavlja zgled pripadnosti in ljubezni do domovine.
Ob vsakem obisku Primorske čutim to povezanosti med mojo rodno Koroško in Primorsko. Čutim ta uporni duh in ponos na dosežke prednikov ter zavest, da slovenska domovina ni samoumevna. Korošci in Primorci smo na obrobnem predelu Slovenije občutili terorja fašizma in nacizma. Eni bi morali postati Italijani, drugi Nemci. Nikoli jim ni uspelo, saj smo se ubranili in postali svobodni. Tako naj bo tudi danes, v sodobni Evropi, ki se je povezala z željo, da se grozote 2. svetovne vojne več ne bi ponovile. Odločen »NE« naj velja pojavom fašizma in nacizma, tako doma kot čez mejo! Želimo si prijateljskih odnosov in dobrega sodelovanja med narodi. Nikakor pa ne pristajamo na bodečo žico na meji, saj to ne sodi v sodobni, razviti svet.
Tovarištvo je pojem, ki bi ga morale osvojiti današnje generacije. Brez tega ni mogoče premagati izzivov sodobnega časa. Brez vrednot tovarištva bi bilo partizanstvo obsojeno na propad! Zato bodimo tovariši. Pomagajmo si, sodelujmo pri rasti domovine. Ostro obsodimo nasilje, sovražni govor, vsak pojav fašizma in nacizma! Spodbujajmo razvoj in prijateljstvo. Zavedajmo se, da svoboda ni samoumevna in da je slovenska zemlja prepojena s krvjo prednikov, ki so dali vse za naš lepši jutri. Ohranimo trajen in časten spomin na tovariše, naj ponosno vihra slovenska zastava, partizanstvo pa predstavlja simbol slovenskega upora in obstanka naroda.
Zato naj živi večen spomin na junake, heroje, tovariše Prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča. Slava vsem borkam, borcem! Prenašajmo sporočilo na mlade rodove, da so partizani osvobodili domovino. Naj ponosno živi priključena Primorska! Naša je in pri nas bo ostala za vedno!