Spoštovani tovariši in tovarišice,
vsem zbranim, tu na Urhu, lep pozdrav!

Za Ljubljano – mesto heroj je danes pomemben dan. Po 28 letih se na Urh vrača razstava o dogajanju med II. svetovno vojno in takoj po njej. Zadovoljni smo, da bo ta del zgodovine, ki je bil doslej skrit, vsaj delno dostopen javnosti.
Dovolite, da posebej pozdravim:
-župana MOL Zorana Jankovića
– predsednika ZZB NOB Slovenije Marjana Križmana in člane predsedstva ZZB NOB Slovenije
– častnega meščana zaslužnega profesorja dr. Ljuba Bavcona
– mestne svetnike in svetnice
– mag. Matejo Demšič vodjo oddelka za Kulturo s sodelavci
– direktorja Mestnega muzeja Blaža Peršina in sodelavce
– prisotne svojce umrlih tu na Urhu
– predsednike naših Združenj, člane MO ZZB Ljubljana, borce in borke NOB in naše zveste praporščake.

Spoštovani!

Med NOB je bila leta 1942 pod okriljem italijanskega okupatorja na območju Urha ustanovljena vojaška postojanka prostovoljne protikomunistične milice (MVAC), v kateri so delovali pripadniki domačih kolaboracijskih enot. Po kapitulaciji Italije in do konca vojne so bili v postojanki pripadniki Slovenskega domobranstva, nemških policijskih enot, ki so delovale pod neposrednim poveljstvom organizacije SS. V tej postojanki so ljudi zasliševali, mučili in ubijali borce, aktiviste OF, pa tudi številne druge. V okupirani Ljubljani je bil Urh in sinonima za kraj od koder se ni nihče vrnil živ.
Urh ostaja v spominu kot trdnjava domobranstva, klero-fašizma in klerikalizma ter simbol domobranskega nasilja nad lastnim narodom.
Po vojni so svojci in takratna oblast začeli v okolici Urha in gozdovih v smeri Molnika izkopavati posmrtne ostanke žrtev. Našli in prepoznali so 140 žrtev, pa tudi mnogo takih, ki jih zaradi iznakaženosti sploh niso mogli identificirati. Zato seznam žrtev na Urhu prav gotovo ni popoln oziroma dokončen. Vse žrtve niso bile odkopane zato se bo seznam še dopolnjeval. Znano je da so “Urhovci” po pričevanju enega od storilcev samo od novembra 1943 do marca 1944 postrelili preko 200 ljudi. Mnogo jih še pogrešajo.
“Urhovci” so ubijali tudi ob Savi. Leta 1944 so, na primer, iz Save pri Jaršah potegnili 30 trupel, iz Ljubljanice pri Fužinah pa 16, v Kozlarjevi gošči in Lisičjem pa so skupaj s pripadniki Črne roke umorili 97 Ljubljančanov.
V grobnici na Urhu je pokopanih 264 žrtev domobranskega nasilja, tudi žrtve iz drugih krajev, tudi borci in borke Cankarjevega bataljona, ki so padli ob napadu na to postojanko ali bili zverinsko pobiti na Javorovici. Tu je pokopan tudi Franc Mojškerc, ki so ga 1948 na njegovem domu ubili pripadniki Matjaževe vojske.

Spoštovani,
leta 1954 so bila v cerkvi na Urhu kot stalna muzejska zbirka predstavljena vsa grozodejstva domobranske posadke. Zbirka je bila po letu 1990 večkrat oskrunjena. Z odločbo o denacionalizaciji leta 1992 je bilo župniji Sostro vrnjeno poslopje cerkve in zemljišče, razen ostankov nekdanje Mežnarije (v kateri je bila mučilnica in postojanka) in nekdanje gospodarsko poslopje. Takrat je bila zbirka tudi nasilno odstranjena in izročena v depoje Mestnega muzeja.
Ko je Mestna občina Ljubljana po dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku leta 2015 postala lastnica objekta nekdanje Mežnarije se je odzvala pobudi ZZB NOB Ljubljana za postavitev razstave. V sodelovanju z Mestnim muzejem in galerijami mesta Ljubljane je začela pripravljati projekte za prenovo in ureditev prostorov ter vsebinsko zasnovo same razstave. Že pokojni arhitekt profesor Boris Kobe pripravil projekt strešne kritine, delo sta nato nadaljevala njegov sin Jurij in sodelavka Maja Kovačič iz projektnega podjetja ATELIERARHITEKTI. Z velikim občutkom sta prostor dopolnila v smislu njegovega zgodovinskega pomena in postavitev stalne zgodovinske zbirke. V kletne prostore, kjer so bili zaprti in mučeni ujetniki nista posegala, le primerno sta jih osvetlila. Nova so kovinska vrata, na katerih so nameščene fotografije identificiranih žrtev. Za ta projekt sta prejela nagrado “ZLATI SVINČNIK” 2020, ki jo podeljuje zbornica za arhitekturo in prostorsko načrtovanje najboljšim arhitektnim realizacijam.
Za vse to se jima iskreno zahvaljujemo!
Avtor razstave, kustos Mestnega muzeja Ljubljana dr. Blaž Vurnik je vsebino razstave umestil v širši kontekst druge svetovne vojne, okupacije, kolaboracije in odpora ter pojasnjuje vlogo postojanke na Urhu. Kot celota opozarja na grozodejstva, ki so se dogajala na Urhu. Z nekaterimi detajli razstava priča tudi o množici osebnih in družinskih tragedij, na katere je spomin v Ljubljani, še posebej pa v teh krajih pod Urhom, še vedno zelo živ.
Dr. Vurniku, iskrena hvala za njegovo delo in še posebej za njegovo pripravljenost, da je kot avtor prisluhnil nekaterim našim predlogom in sugestijam, ki jih je tudi delno upošteval.
Spoštovani,
tako kot ob vsaki podobni priložnosti, moram tudi ob tej, poudariti velik pomen pripravljenosti MOL za ohranjanje vrednot NOB in varovanje spominskih obeležij, ki spominjajo na tisoče žrtev in nas opominjajo, da ne bi pozabili nanje. Zato se v imenu ZZB NOB Ljubljana za razstavo in celostno ureditev spominskega območja na Urhu iskreno zahvaljujem našemu županu Zoranu Jankoviću in službam MOL, še posebej njegovim sodelavkam z Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana.
Za sodelovanje hvala tudi sodelavcem v ZZB NOB Ljubljana, KO ZB Zadvor-Sostro, predsednikoma Četrtne skupnosti Sostro in Četrtne skupnosti Ljubljana Polje.
Prav gotovo je še mnogo ljudi, ki bi se jim morali ob tej priložnosti zahvaliti. Ne bi želela koga izpustiti, pa vendar moram z imenom izpostaviti najbližjega soseda Franca Tropa, ki je bil v času obnove vsem v veliko pomoč. Sosed Franc iskrena hvala.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.

Julijana Žibert