Besedilo in foto: Olga Knez
9. januarja je minilo 73 let od krutega umora mladega, tedaj komaj 15-letnega borca Kosovelove brigade Marjana Štoke s Proseka, ki ga je nacistična vojska zverinsko mučila in obesila na telegrafski drog, ker ni izdal svojih sotovarišev. V spomin na junaštvo in mučeniško smrt mladega junaka prirejajo vsako leto spominsko svečanost v Štorjah, kjer se zberejo sorodniki mladega umrlega partizana, njegovi soborci, člani številnih rodoljubnih organizacij, domačini in praporščaki
Tako je bilo tudi 15. januarja, ko so v zadružnem domu v Štorjah pripravili svečano proslavo v spomin nanj. Da je bila Primorska zatirana v času italijanskega fašizma med obema vojnama, za kar so se Primorci uprli in zato so nastale prve žrtve fašizma, so poudarjali vsi govorci. Pozabili pa niso dogodkov med 2. svetovno vojno in na povojna dogajanja, vključno z osamosvojitveno vojno.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil član glavnega odbora ZZB za vrednote NOB Slovenije in predsednik območnega združenja ZZB za vrednote NOB Postojna Jerko Čehovin, ki si je za iztočnico postavil 2000 let staro rimsko geslo Svoboda je najbolj potrebna od vsega, ki tudi do danes ni izgubilo sijaja in veljave. »Čeprav ne vem, če je ta izrek poznal Marjan Štoka, je eno zagotovo, da je za svobodo prispeval največji dar, kar ga je lahko premogel: dal je svoje mlado življenje. Njemu in vsem tistim, ki so za svobodo umrli, izrekamo zahvalo in se jih s hvaležnostjo spominjamo. Brez njih tudi današnja generacija ne bi živela v svobodni domovini. Tega dejstva pa se moramo Primorci še posebej zavedati, ker brez naših zmag in brez veličastnega boja za svobodo ne bi imeli svoje države. Svoboda in samostojnost sta temelja slovenske države. Sprejemanje teh vrednot v najbolj kritičnem obdobju obstoja slovenskega naroda je omogočilo njegovo preživetje. Brez množično podprtega in vsestranskega upora zoper okupatorje v letih 1941-45 ne bi bilo sodobne slovenske države in tudi ne vključitve v Evropsko unijo. Ta dediščina se pogosto izničuje in briše iz zgodovinskega spomina. Pa je ravno v tej dediščini skrit vir za slovenski nacionalni ponos in tudi podlaga za možne odgovore za našo prihodnost,« je med drugim poudaril Čehovin.
Zbrane sta najprej pozdravila predsednik sežanske borčevske organizacije Bojan Pahor in predsednica VZPI ANPI Antona Ukmarja Mira Prosek – Kontovel, Sara Ferluga. »Spomin na junaštvo in mučeniško smrt tega mladega junaka je še vedno živ in vsako leto se zberemo na tej ganljivi svečanosti, da se poklonimo njemu in spominu njegovih soborcev, padlih borcev s Proseka, Štorij in okoliških vasi,« je poudaril Pahor. Po besedah Ferlugove se tudi mlajša generacija zaveda tragične smrti in pretrgane življenjske niti mladega borca in goji spomin nanj še naprej. Prireditev je v nadaljevanje pospremila podpredsednica ZB za vrednote NOB Slovenije in sežanska podžupanja dr. Ljubica Jelušič, ki je orisala dogodke izpred 73 let in v opomin mladi generaciji dejala, da se kaj takega ne sme več ponoviti.
Delegacije so položile vence pred spomenik padlim domačinom v NOB, še posebej svečano pa je bilo polaganje vencev in rož pred spomenik Marjana Štoka. Spomenik v marmorju in v obliki droga in ovite vrvi spominja na trpljenje in smrt mladega partizana, ob denarni pomoči Štokovih svojcev sta ga obnovila in popravila domačin Gabrijel Jeram in Robert Živec iz Skopega.
V kulturnem programu so sodelovali godbeno društvo Prosek, ženski pevski zbor Prosek – Kontovel z zborovodjo Markom Štoka in moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel in recitatorja Bojan Podgoršek in Ana Jelušič. V zgornjem nadstropju zadružnem domu pa je domačin Matevž Hrečak pripravil razstavo z naslovom Štorje v NOB«
Že drugo leto pa je ob tej priložnosti potekal 20-kilometrski pohod od Proseka do Štorij, ki se ga je letos udeležilo 45 pohodnikov. Prav z njihovim prihodom v zadružni dom in zborom praporščakov se je slovesnost v Štorjah tudi začela.
