Pohod miru se je začel pred Narodno galerijo v Ljubljani
- september je mednarodni dan miru. Združeni narodi (ZN) pozovejo vojskujoče se strani, naj odložijo orožje in spoštujejo 24-urno globalno prekinitev ognja. Leta 1981 je generalna skupščina ZN razglasila, da bo prvi dan septembrskega rednega zasedanja uradno mednarodni dan miru. Leta 2001 pa je sprejela odločitev, da se bo mednarodni dan miru vsako leto praznoval 21. septembra.
Letos je generalni sekretar ZN Ban Ki Mun v svoji poslanici opozoril, da je mir mogoče graditi s pomočjo 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih opredeljuje Agenda 30. Lani septembra je 193 držav članic soglasno sprejelo 17 ciljev trajnostnega razvoja. »Trajnostni razvoj je bistvenega pomena za trajen mir, oboje pa je odvisno od spoštovanja človekovih pravic. Naš planet moramo zaščititi. In samo s skupnim delom lahko naredimo naš skupni dom varen za prihodnje generacije, » je poudaril v poslanici generalni sekretar Ban Ki Mun. Opozoril je, da se konflikti pogosto začnejo tedaj, ko ljudje tekmujejo za omejene vire. Agenda 2030 za trajnostni razvoj je načrt za preprečevanje konfliktov. Pri tem je treba zagotoviti, da nihče ne bo ostal izključen iz tega procesa.
Mirovno sporočilo dr. Matjaža Kmecla
Tako kot v številnih mestih so tudi v Ljubljani praznovali mednarodni dan miru s pohodom za mir. Organizirale so ga veteranske in domoljubne organizacije Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Veterani in drugi udeleženci so se zbrali pred Narodno galerijo v Cankarjevi ulici in od tam krenili na Trg republike. Postroju praporščakov je sledil kulturni program. Zbrane je najprej nagovoril Aljaž Verhovnik, v. d. generalnega sekretarja Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki je prebral poslanico generalnega sekretarja ZN. Minuti molka, namenjeni vsem padlim v vojnah, je sledilo mirovno sporočilo slavnostnega govornika, dr. Matjaža Kmecla. »Vsa Evropa z nami vred, ki ležimo na tako imenovani »balkanski begunski poti«, se ukvarja z eksodusom ustrahovanih ljudstev iz teh dežel, in to eksodusom svetopisemskih razsežnosti. Vsem se ti ljudje smilijo; največ in najglasneje po o humanitarnosti govorijo in obenem najmanj naredijo tisti, ki so vso bedo zakuhali,« je dejal. Težave se ne odpravljajo z nasiljem in mrliči. Opozoril je tudi na izkoriščanje planeta, ki pa ne bo mogoče v nedogled. »Zato se vsi skupaj, vse človeštvo raje enkrat za zmeraj odločimo, naj traja to, kar je dan miru, vse leto, 365 dni in potem vso prihodnost naprej!« je pozval akademik Kmecl.
Tea Černe
