Žalni govor Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB Slovenije na pogrebu Valerije Skrinjar-Tvrz, Ljubljana, 21. julija 2023
Spoštovani žalni zbor
Za vedno se je poslovila Valerija Skrinjar Tvrz, za prijatelje Valči, plodovita pisateljica in prevajalka, partizanka v drugi svetovni vojni, begunka iz obleganega Sarajeva. »Še dobro, da ne vemo, kaj vse se nam bo v življenju zgodilo in kam vse nas bodo odpeljale poti, a da bom v svojem življenju doživela in preživela dve vojni in na stara leta postala brezdomka in begunka – tega si pa nisem predstavljala. A človek preživi marsikaj,« je pripovedovala leta 2018 ob svojem 90. rojstnem dnevu.
Komaj 15 let je imela, ko se je srečala z vojno v domačem Zagorju ob Savi, kjer se je rodila v rudarski družini. Leto dni kasneje se je že pridružila partizanom v Moravški dolini. Kot dijakinja ekonomske šole je znala stenografijo, strojepisje in nemški jezik, zato so jo najprej dodelili k radijski postaji, nato pa je, po zanimivem naključju, sredi vojne začela poučevati na Češnjicah v Tuhinjski dolini, kjer otroci že dolgo niso obiskovali šole. A šola ni trajala dolgo, Valči se je pridružila partizanom, ki so se umikali proti Menini planini, kjer je postala šifrantka v operativnem štabu pri legendarnem poveljniku Francu Severju Franti, s katerem sta ostala prijatelja vse do njegove smrti. Valči je bila še zadnja priča dogodkov na Menini planini, o čemer govori tudi film Preboj, režiserja Dejana Baboska.
Oboroženi partizanski odpor pod vodstvom OF slovenskega naroda je bil dejavni del protifašistične koalicije zahodnih demokracij in vzhodne komunistične Sovjetske zveze, užival podporo in sodelovanje te koalicije. Partizanski odpor je bil del skupnega evropskega in svetovnega odporniškega gibanja. Upor proti tujim zavojevalcem in domačim zaupnikom ter kolaborantskim oboroženim enotam je zgodovina vse od antike vselej obravnavala kot častno dejanje. Slovenski narod se je z OF in partizanskim bojem uvrstil med narode, ki pripadajo zgodovini častnih dejanj, in zahvaljujoč njima imajo neizbrisno in častno mesto v veliki zavezniški koaliciji zmagovitega boja zoper fašizem in nacizem med drugo svetovno vojno.
Neizbrisno častno mesto zmagovitega partizanskega boja zaseda tudi Valerija Skrinjar-Tvrz , legenda in pričevalka vrednot NOB, ki jih je živela in poosebljala.
Po vojni se je znašla med novinarji, leta 1948 so jo poslali v uredništvo Tanjuga v Beograd, leta 1954 je sledila selitev v Sarajevo in prestop v tamkajšnji osrednji dnevnik Oslobođenje, ki je veljal za enega najbolj uglednih časopisov v nekdanji Jugoslaviji. Ko so se nabirala leta, je iz dnevnega novinarstva prešla v tednik Male novine, ki so bile namenjene najstnikom v višjih razredih osnovne šole in so izhajale v danes nepredstavljivi nakladi 365 tisoč izvodov.
Ves čas pa je tudi pisala pesmi in prozna dela, nekaj let je bila predsednica Društva književnikov Bosne in Hercegovine. Dokler se ni zgodila nova vojna, in sta se oktobra leta 1992 z možem, ki je bil tedaj star 72, ona pa 63 let, s predzadnjim židovskim konvojem iz Sarajeva podala na begunsko pot. »Z dvema torbama: v eni sem imela osebne dokumente in osebne stvari, v drugi nekaj svojih knjig in rokopisov,« je pripovedovala. In v Ljubljani, kjer je živela hči, sta začela znova. Njen opus je izjemen: 10 radijskih iger, tri pesniške zbirke, 12 zbirk kratke proze, 12 povesti in romanov, 10 prevodov slovenskih avtorjev, med njimi dela Toneta Svetine, Vitana Mala, Branke Jurca, Neže Maurer…. Težko rudarsko življenje v njenih revirjih je opisala v trilogiji Zmajeva kri.
Zadnja leta se je z veseljem udeleževala številnih spominskih slovesnosti po vsej Sloveniji in drugih državah, nekdanjih republikah skupne Jugoslavije. Kot živa priča nam je na proslavah in komemoracijah širom Slovenije govorila o tovarištvu in herojstvih vseh, ki so se uprli agresorjem. Recitacije njenih pesmi so slovesnosti obogatile in naredile avtentične saj je s svojim žarom obogatila vse, ki so ji prisluhnili.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, slovenski narod in njena družina smo izgubili pomembno pričevalko narodnoosvobodilnega boja, odlično umetnico in ljubljeno osebo.
Draga Valerija, tvoje vrednote in ljubezen do domovine, slovenskega naroda, sočloveka, bomo ohranili na naših slovesnostih in komemoracijah, ostala boš v našem spominu in srcih kot svetal zgled humanosti in tovarištva.
Naj ti bo lahka slovenska zemlja za katero si se borila in soustvarila najpomembnejši del zgodovine slovenskega naroda.
Počivaj v miru.
Sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste jo poznali izrekam globoko sožalje.
Ljubljana, 21. julij 2023
