V spomin na junaškega partizana Marka Redelonghija bodo Planinska družina Benečije, Planinsko društvo Kobarid, krajevna organizacija ZB Kobarid in A. N. P. I. Nadiških dolin v nedeljo, 15. maja, pripravili pohod Po poti Marka Redelonghija iz rodne vasi Zapotok do Podbele in Sedla, kjer je pokopan, in dalje do spominskega znamenja za Breginjem, kjer je padel.
PIŠE IN FOTO: Vojko Hobič
Marko Redelonghi
Marko Redelonghi se je rodil v vasi Zapotok (občina Podbonesec) v Benečiji 24. aprila 1912. Njegov oče Bernard je bil kmet in kovač. Z ženo Alojzijo sta težko preživljala šestčlansko družino. Pot ga je pripeljala v Podbelo na Breginjsko, kjer je spoznal Marijo Kramar, se leta 1937 z njo poročil in preselil k njeni družini.
Z ženo sta leta 1942 odšla na sezonsko delo na neko kmečko posestvo v Nemčiji, po vrnitvi domov pa je Marko delal kot drvar na Miji na Kobariškem, na začetku leta 1943 pomagal pri graditvi elektrarne v Trnovem pri Kobaridu in poti na Polovnik. Tu je prvič prišel v stik s partizani. Dajal jim je razstrelivo, ki ga je izmaknil iz skladišča, in jim prenašal obveščevalne podatke. Fašisti so ga odkrili, zato so ga za pet mesecev zaprli v Pisticci v Kalabriji.
Ob nastanku Kobariške republike je na tem območju nastalo več partizanskih čet: Breginjska, Nimiška, Nadiška, Hlodiška, Idrska in Bovška. Nimiško četo je v zahodni Benečiji ustanovil in vodil Marko Redelonghi. Po padcu Kobarida se je Redelonghijev bataljon v sklopu 18. brigade umaknil čez Nadižo in se povzpel na Matajur. Nemci so 9. novembra 1943 brigado obkolili in jo napadli. Marko je dolgo s težko strojnico – bredo zadrževal Nemce, dokler se glavnina partizanov ni umaknila. Nato se je s svojo enoto premaknil na Breginjsko.
Največji uspeh in odmevnost je Redelonghi dosegel z napadom na letališče Beleveder blizu Vidma. Sodelovalo je 57 partizanov: devet državljanov Sovjetske zveze, šest Italijanov, en Nemec, drugi so bili iz Benečije, Rezije in s Kobariškega. Pri Poljani so počakali na noč in 13. marca začeli napad. Najprej so onesposobili civilno stražo, potem so ob drugi uri zjutraj z bombami uničili nemško patruljo, poveljniško stavbo in vse barake, v katerih je bilo veliko streliva in letalskih bomb. Medtem so borci uničili devet letal, dva tovornjaka in osebni avto. Napad je trajal le dobre pol ure, potem so se partizani umaknili.
Ob vrnitvi v tabor so zvedeli, da so Nemci napadli njihovo taborišče v Plazeh. Mrtvih je bilo 22 mladih fantov, ki so se komaj pridružili partizanskim enotam. Enota se je potem čez nekaj dni premaknila v Ravne za Robidiščem, kjer so v stajah prenočili. Zgodaj zjutraj 17. marca so jih napadli Nemci. Padel je komisar bataljona Dušan Lušin, Marko Redelonghi je bil ranjen v gleženj.
Mesec pozneje je Marko že toliko ozdravel, da se je z berglami lahko opiral na nogo. S svojimi partizani se je potem utaboril za Breginjem, in ko so 5. maja 1944 taborili, so jih obkolili Nemci (ni jasno, ali so bili izdani). Marko je svojim borcem ukazal, da se umaknejo. Sam zaradi noge ni mogel z njimi. Ob njem je ostal njegov prijatelj Just Vrečar iz Borjane, ki ga ni hotel zapustiti. Bojevala sta se s premočnimi Nemci in padla pokošena od strelov. Nemci trupla niso prepoznali, našli pa so pismo njegovega očeta, zato so 11. maja prišli v Zapotok in očeta zasliševali, kje je sin. Ker jim ni ničesar povedal, so v vasi zbrali vse prebivalce in ga pred njimi ustrelili.
Tako se je končala življenjska pot Marka Redelonghija – Benečana. Pokopan je na vaškem pokopališču v Sedlu. Za svoje junaštvo je bil leta 1951 odlikovan z redom narodnega heroja.
