Mag. Blaž Kavčič,
predsednik Sveta ZZB na spominski slovesnosti ob Dnevu upora proti okupatorju v Izoli, 26. aprila 2019.
Spoštovane udeleženke in udeleženci današnje slovesnosti, spoštovani župan, poslanci Državnega zbora, člani Občinskega sveta občine Izola!
Pozdravljam vas v imenu Zveze borcev za vrednote NOB. Želim skupaj z vami osvežiti spomin na pomembne dogodke iz naše preteklosti in opozoriti na sporočila teh dogodkov za današnji čas. Naj bo današnje srečanje tudi izraz skupne volje slovenskega in italijanskega naroda po nadaljnjem razvijanju prijateljstva in sodelovanja in nadaljnjem sodelovanju pri zoperstavljanju neofašističnim dejavnikom – italijanskim, slovenskim ali globalnim – ki vnašajo nestrpnost in sovraštvo med ljudi. Zato dovolite, da teh nekaj uvodnih besed spregovorim še v italijanskem jeziku, kot izraz spoštovanja do prisotnih pripadnikov italijanske narodne skupnosti in do vsega dobrega kar je italijanska nacija zgodovinsko prispevala s svojimi izjemnimi dosežki na področjih kulture, umetnosti, gospodarstva in drugih.
Spettabili partecipanti all’odierna celebrazione, spettabile sindaco, spettabili deputati dell’Assemblea nazionale e membri del Consiglio del Comune di Isola!
Vi saluto a nome dell’Associazione dei combattenti per i valori della LPL (Lotta Popolare di Liberazione). Desidero rinfrescare insieme a voi la memoria di eventi importanti del nostro passato e sottolineare l’importanza di questi eventi per il periodo odierno. L’incontro di oggi sia anche l’espressione di una comune volontà del popolo sloveno e italiano di continuare a sviluppare l’amicizia e la collaborazione e la cooperazione nell’opposizione a fattori neofascisti – italiani, sloveni o globali, che provocano intolleranza e odio tra la gente. Questi pensieri espressi in lingua italiana siamo interpretati come espressione di rispetto nei confronti negli appartenenti alla comunità nazionale italiana e nei confronti di tutto il buono che la nazione italiana ha contribuito storicamente con gli eccellenti risultati nei settori della cultura, dell’arte, dell’economia e in altri campi.
Dan upora proti okupatorju je naš skupen praznik, saj so se med narodnoosvobodilno vojno partizanskim borcem na teritoriju okupirane Slovenije in drugih področij okupirane takratne Kraljevine Jugoslavije, pridružili številni italijanski partizanski borci. Idejni in operativni center upora pa se je formalno vzpostavil 26. in 27. aprila v Vidmarjevi vili v Ljubljani, ko je kar 13 različnih skupin pristopilo k ustanovitvi frontne ljudske uporniške organizacije, ki se je najprej imenovala Protiimperialistična fronta, od junija 1941 pa Osvobodilna fronta – OF. Vodilne organizacije so bile: Komunistična partija Slovenije, Krščanski socialisti, Sokoli in kulturniška skupina. Vsebinska zasnova OF je bila izjemna družbena inovacija v svetovnem merilu. Bila je odraz odločenosti najrazličnejših legitimnih družbenih skupin za preživetje in za izboritev možnosti za boljše življenje v državljanom bolj prijazni družbi po osvoboditvi. Slovenski narod se je začel bolj intenzivno politično prebujati v obdobju po revolucionarni pomladi narodov leta 1848, a je njegov razvoj v politično ozaveščeno nacijo potekal v ideoloških strankarskih bojih med klerikalizmom, liberalizmom in socialno demokracijo. OF je prvič v zgodovini povezala Slovence na osnovi skupnega imenovalca – življenje. Človek – državljan, ki zahteva in zasluži družbeno okolje, ki mu omogoča dostojno in dostojanstveno življenje in udejstvovanje v delovanju družbe.
Ob 70. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Predsedstvo Združenj zveze borcev za vrednote NOB Slovenije sprejelo spomenico, v kateri je med drugim zapisalo: »Konec aprila 1941 je z OF vzplamtela nova slovenskasamozavest, ki ni bila le stvar udeležencev ustanovnega sestanka v ljubljanski Rožni dolini. Ti so jo samo miselno, programsko in organizacijsko določili – bila je oblika življenjske zavezanosti izročilom starodavnih slovenskih zgodovinskih prizadevanj ter pravici do svobode, samostojnosti in človeka vrednega življenja. Narobe naj bi menda bilo, da naj bi se ta združenost sprva imenovala »protiimperialistična«, toda celo naša neposredna zgodovinska izkušnja iz časa po prvi svetovni vojni je bila, da so obstoju Slovencev smrtno nevarni predvsem velikonacionalni imperializmi: na Koroškem velikonemški in britanski, na Primorskem pa velikoitalijanski s podporo celotnega imperialističnega evropskega zahoda; okupacija Slovenije 1941 je to izkušnjo samo dokončno potrdila. Imperialistična agresija je bila vzrok, osvobodilni, samoohranitveni odpor Slovencev odgovor, kakršnega okupatorji niso pričakovali. Slovenski narod se jim je zdel premajhen in preponižen, zanemarljiv. Zdaj pa je pokazal čisto drugačen obraz: uporen,pogumen in ponosen. Programski tvorci OF so v tej zvezi govorili o spreminjanju slovenskega narodnega značaja: iz naroda hlapcev naj bi z uporom postali narod svobodnih gospodarjev.«
Trajne pridobitve OF so naslednje:
1. Rešitev narodnega obstoja in z uspešnim NOB uvrstitev Slovencev na stran protifašističnih zaveznikov;
2. Združitev velike večine primorskih Slovencev z matičnim narodom in zagotovitev izhoda na morje;
3. Izoblikovanje slovenske državnosti in suverenosti v lastni republiki;
4. Izjemen aktivizem in emancipacija vseh plasti prebivalstva, še posebej mladine in žensk, ter oblikovanje močnih sindikatov;
5. Večja samozavest in samospoštovanje ter dostojanstvo ljudi na podlagi tega, da so z NOB pomembno krojili lastno prihodnost.
Na današnji slovesnosti se spominjamo tudi vseh žrtev v boju za svobodo, še posebej Izolanov, ki so padli med boji za osvoboditev Izole med 28. aprilom in 1. majem 1945. To so bili Mario Moro, Ferdinando Degrassi, Mario Millo in Luigi Postogna. Osvobajanje Izole je potekalo v sodelovanju Mornariškega odreda Koper, IV. armade jugoslovanske armade in gapovskih skupin pod vodstvom Gualtiera Degrassija – Darka. V noči med 30. aprilom in 1. majem je bila izborjena osvoboditev Izole in so krajani lahko z navdušenjem pozdravili borce.
Spoštovani, po 78 letih od začetka okupacije in ustanovitve OF, po 74 letih od konca 2. svetovne vojne, po 28 letih od ustanovitve samostojne Slovenije je čas, da se vprašamo: kje smo Slovenci danes kot nacija, kako nam je, koliko zmoremo in hočemo razumeti sporočila borcev iz naše preteklosti, koliko zmoremo in hočemo uresničevati vrednote človeškega dostojanstva in upornosti. Pomembno je, da poskušamo razumeti človeške motive naših prednikov v 30ih in 40ih letih prejšnjega stoletja, da so zapustili domove in se podali v gozdove, v pomanjkanje in hude življenjske preizkušnje. Niso šli, da bi umrli, še manj, da bi, kot pravijo nekateri, »darovali svoja življenja«. Šli so, da bi živeli, da bi zmagali v boju za svoje dostojno življenje in dostojno življenje vseh rojakov! Ob tem pa so zavestno tvegali izgubo najpomembnejšega – svojega življenja.
Ko so leta 1941 napadli okupatorji, je bilo našim prednikom jasno kdo je sovražnik, kaj je nevarnost, kakšna so tveganja, kakšne – pa čeprav skromne – so možnosti preživetja, kaj more in mora kdo v tej smeri storiti. Danes je drugače. Živimo v dokajšnjem lagodju in malokdo se zaveda da smo – na nek sodoben, visokotehnološki, globaliziran način – napadeni tudi mi! Napadeni smo kot Slovenci, pa tudi kot del človeštva v 21. stoletju. Najmodrejši mislec zadnjih desetletij je zapisal, da je človeštvu druga svetovna vojna zapustila dve težki, smrtonosni kladivi, sposobni uničenja človeštva – atomsko bombo in uničenje okolja. V začetku 70ih let pa se je zgodila še tretja stvar – človeška inteligenca se je usmerila v odstranitev zaščitnih mehanizmov zoper sile uničenja. Vodilna sila globalnih procesov je postalrazčlovečeni visokoncentrirani plenilski veliki kapital. V Sloveniji gre večini ljudi še vedno razmeroma dobro, zato prevladuje učinek kognitivne disonance, naše notranje podzavestne nepripravljenosti, da bi razmišljali o neprijetnih dejstvih. A nekaj ni v redu, če bankirji zahtevajo milijonske plače, če nam hira zdravstvo ki ga razjeda slaba organizacija in korupcija, če smo podrejeni Evropskemu parlamentu ki mu predseduje simpatizer fašizma Taiani, ki nekaznovano podpira fašistične ozemeljske zahteve do Slovenije. Tu v temeljih nekaj ni v redu. Vsak od nas je vse bolj kot osamljen čolnič v razburkanem oceanu informacij in propagande, mediji, socialna omrežja, reklame, vse nas poriva v nagnjenost k potrošništvu, plitkemu razmišljanju, nasedanju propagandi, plehki zabavi. Stran od kritičnega, vsebinskega razmišljanja, od iskanja somišljenikov za skupno iskanje vzrokov pojavov s katerimi se soočamo. Mladina je vse preveč uročeno strmi v telefončke in nekaj tapka, starejši se nekaj jezijo, a ne naslavljajo vzrokov problemov. Res je tudi, da smo se Slovenci razmeroma dobro znašli v pogojih delovanja pod nemško taktirko, s svojimi odličnimi inženirji, mojstri in delavci naslonjeni na močno nemško avtomobilsko industrijo. Zadnja leta je bila Slovenija med tistimi članicami EU ki so imele najhitrejšo rast. A tegobe in tveganja za večino Slovencev se povečujejo. Tistim, ki so proučili usmeritve globalnih vplivnežev je jasno, da so z nasiljem povzročeni valovi množic beguncev v Evropo del načrta za podreditev državljanov Evrope. Begunci so posledica imperialnih vojn v Libiji, Iraku, Siriji in drugod. A podobno, kot ne smemo pristati na enačenje Italijanov s fašisti, se moramo tudi v primeru beguncev zavedati da smo tako mi, državljani držav Evrope, kot tudi begunci – žrtve istega agresorja. Najprej je potrebno odpraviti vzroke sprožanja begunskih valov, ne pa vsiljevati pogajanja o nameščanju beguncev po evropskih državah, kot da je to objektivno dana okoliščina ali kot da bi šlo za naravno katastrofo. To je namreč duh npr. Marakeškega dogovora ki je zato nesprejemljiv za državljane Evrope. Parole o miru, ki naj bi ga prinesla EU so ponazoritev cinizma raznih Schultzev in Junckerjev, ki niso opazili strahovitih posledic Balkanskih vojn in uporabe radioaktivnih orožij na zdravje prebivalstva na področju, ki se dotika tudi Slovenije. Spregledali so tudi dejstvo imperialnega udara v Ukrajini in dejstvo da članice NATO, tudi Slovenija, izvajajo po svetu nezakonite vojaške operacije.
V teh časih, ko se marsikje po svetu krepijo neofašistične in neonacistične tendence, je še posebej pomembno, da se zavedamo pomena prijateljstva med Slovenci in Italijani. Fašizem je naš skupni sovražnik!
Državljani Slovenije si zaslužimo boljše upravljanje države. Vloga političnih strank se je v Sloveniji in globalno izkazala za negativno. Politične stranke temeljijo na denarju, ki ga dobijo od Velikega kapitala in vladajo ljudem s pomočjo umetno ustvarjenih nasprotij in v interesu lobistov iz ozadja. Državljani Slovenije in drugih držav sveta pa nimajo verodostojnega zastopstva pri upravljanju družbe. Resnični, dolgoročni interesi državljanov morajo postati temeljna usmeritev in merilo. Harmonično delovanje vseh delov družbe mora temeljiti na posnemanju naravnih procesov in razmerij, sprejemanju temeljnih odločitev v sistemu prosvetljene demokracije in uresničevanju odločitev s pomočjo javnemu interesu zavezane izvršne veje oblasti.
Slovenija je bila po osamosvojitvi za dobro desetletje, prvič v zgodovini slovenskega naroda, suverena nacionalna država. Suverenosti smo se odpovedali s sprejemom 3. a člena ustave. Čas je, da pogledamo resnici v oči in si priznamo, da smo se suverenosti odpovedali v korist pohlepnega, uničevalnega gospodarja. Nesuverenost Slovenije je podlaga za sodobno izdajalstvo. To je namreč stanje, ko oblast ne zastopa interesov državljanov, ampak v razne direktive oblečen interes globalnega kapitala. Ali kakor je leta 2003, takrat ko smo skoraj vsi na referendumu navdušeno glasovali za priključitev EU, dejal dr. France Bučar: »A nikakor, to bi bil zločin zločinov, ne smemo izgubiti nacionalne identitete!«. Dogodki po svetu in okoli nas kažejo da smo v prelomnem obdobju. Razumno in pogumno moramo presoditi kaj je dobro in kaj slabo v naših preteklih odločitvah in kaj bo najbolje za državljane Slovenije danes in jutri. Zgled borcev med NOB, zgled borcev za osvoboditev Izole, naj nam bo vodilo za soočanje z izzivi sodobnega časa, tudi spodbuda Zvezi borcev in drugim dobronamernim posameznikom in organizacijam v Sloveniji, v Italiji in po svetu, da se odločno postavijo v ospredje prizadevanj za dobro, materialno in duhovno bogato življenje državljanov sveta danes in jutri! Ne pozabimo na najbolj izpostavljene borce za Resnico danes na svetovni ravni, kajti resnica in dejstva so prvi korak v boljšo družbo. Samo med novinarji je bilo v letu 2018 ubitih 54. Številni politiki in aktivisti, ki niso po godu transnacionalnemu kapitalu, so zaprti. Med najbolj neposredno ogroženimi ta hip sta avstralski publicist Julian Assange in italijanski publicist Roberto Saviano. Assange je svetovni javnosti razkril vojne zločine imperialnih plačancev v Iraku in drugod, spletke svetovne oligarhije, Saviano pa je razkrival povezave med mafijo, državo in Vatikanom – in prejel ovadbo sedanje pro-fašistične italijanske vlade, ki ob tem daogroža svoje državljane izraža ozemeljske zahteve do Slovenije in Hrvaške! Naj zmaga Resnica in državljanska pravica!
Smrt fašizmu – svoboda narodu!
