Dr. France Križanič
V letu 2018 si lahko Slovenija obeta nadaljevanje hitre gospodarske rasti. Delitev njenih rezultatov med zaposlene in druge sloje prebivalstva bo na konkurenčnost negativno vplivala, če slovenska država ne bo začela voditi vsaj tako intenzivne razvojne politike, kot jo je imela v obdobju odziva na zadnjo svetovno finančno in gospodarsko krizo.
Lani je bil slovenski bruto domači produkt (BDP) za sedem odstotkov, ob upoštevanju inflacije pa za pet odstotkov večji kot v letu 2016. V primerjavi z ravnjo na dnu svetovne finančne krize in slovenskih zablod (tako imenovana kriza dvojnega dna) leta 2013 je bil realno večji za 14 odstotkov, od primerljivega v letu 2008 (pred krizo) pa je bil večji za tri odstotke. K slovenskemu gospodarskemu preobratu je največ pripomogel izvoz blaga in storitev. Lani je bil za 10,5 milijarde evrov ali 42 odstotkov večji kot v letu 2008. Lani smo imeli na tekočem računu plačilne bilance 2,8 milijarde evrov (6,5 odstotka BDP) presežka. Prihranki na narodnogospodarski ravni za toliko presegajo investicije, kar skupaj z rastjo povpraševanja odpira možnosti za nov investicijski cikel. Če upoštevamo štiriodstotno poprečno letno gospodarsko rast od 1992 do 2004 kot kazalnik povečevanja potencialnega BDP, je bil dejanski BDP v Sloveniji lani za 32 odstotkov manjši od dosegljivega. Da imamo neizkoriščene gospodarske zmogljivosti, kaže tudi še vedno velika brezposelnost. Po anketi, izvedeni v skladu z metodologijo Mednarodne organizacije dela, je v zadnjem lanskem četrtletju v naši državi delo iskalo 60 tisoč ljudi, za 15 tisoč več kot v letu 2008.
Povpraševanje po slovenskem izvozu se bo letos očitno še krepilo, saj je bil obseg svetovne trgovinske menjave novembra lani (zadnji podatek) za dobre štiri odstotke večji kot pred letom, v EU pa je bil BDP tretje lansko četrtletje realno za 2,5 odstotka nad primerljivo predlansko ravnjo.
Več v tiskani izdaji!
