KOLUMNA
Novi veter
Dr. Martin Premk
S pritlehnim političnim kupčkanjem, ki so ga vodile predvsem lastne koristi posameznikov, a je bilo hkrati natančno načrtovano, je prišla nova oblast. Kot vedno je bilo polno obljub, kako se nova oblast ne bo lotevala »ideoloških tem«. To smo slišali že tolikokrat, da lahko le upamo, da temu nihče več ne verjame. Zato je pričakovati in se je treba pripraviti, da bodo sledili še večji napadi na našo zgodovino, predvsem na narodnoosvobodilni boj.
Ker so že kar nekaj časa javno znani vsi cilji, ki jih želijo doseči domobranski maščevalci, ki so vzor naši »desni« politični strani, ne moremo pričakovati nič dobrega. Lahko pričakujemo vse mogoče poskuse, da bi bila zgodovina poražencev druge svetovne vojne spreobrnjena v zgodovino zmagovalcev. Ker je dogajanje iz druge svetovne vojne pri nas brez kakršnih koli povezav z dejstvi poenostavljeno, da so partizani »levi« in domobranci »desni«, bodo prav gotovo sledili poskusi, da se partizani dokončno razglasijo za zločince. Partizanske proslave in slovesnosti bodo lahko dokončno razglašene za »totalitaristične« in bodo povsem izginile. Namesto tega nas morda čaka kopica proslav, kjer se bodo častili razni domobranci, ki so se med drugo vojno borili »pod vodstvom SS in vodje velike Nemčije«, a takšna zgodovinska dejstva žal že dolgo časa skoraj nikogar ne zanimajo.
Poleg poniževanja partizanskega boja bo največja pozornost verjetno posvečena »povojnim pobojem«, saj je pri domobrancih težko slaviti kakšno zmago ali kakršno koli plemenito dejanje. Upamo lahko le, da ne bomo dokončno postali politično in kulturno zaostal narod, ki zanika, spreobrača in ponižuje najsvetlejše in najplemenitejše v svoji zgodovini in namesto tega slavi stranpoti, izdajstva in zločine, ki so se zgodili v narodni zgodovini. Če je »desna« stran politike res tako državotvorna in povezovalna, za kakršno se razglaša, bodo zdaj, ko so končno spet na oblasti, morda to le začeli uresničevati tudi tako, da bodo partizanski boj končno priznali za najbolj veličastno in državotvorno dejanje, ki je pripeljalo do republike Slovenije, ki se je po zaslugi tega boja zato čez nekaj desetletij lahko tudi osamosvojila in postala samostojna država. In partizansko vojsko za edino silo, ki se je med drugo svetovno vojno bojevala na strani zavezniške protifašistične koalicije.
Ker pa se deli nove oblasti tako ali tako spogledujejo s fašizmom in so že pred prihodom oblasti uporabljali fašistične metode, kot so laži, izključevanje in obračunavanje z motečimi posamezniki, česa takega verjetno ni pričakovati. Vprašanje je tudi, kaj lahko pričakujemo od »leve« strani, katere predstavniki se v času pred volitvami sicer zelo radi kažejo na partizanskih proslavah, a predvsem zaradi nabiranja političnih točk, sicer pa redkokdaj naredijo kaj oprijemljivega, stvarnega in smiselnega v prid spoštovanja lastne zgodovine. Na »desni« strani je ravno politika tista, ki ima jasno določene cilje, ki jih najbrž določa kar Rimskokatoliška cerkev, svojim oprodam pa za doseganje teh ciljev tudi zagotavlja vsa potrebna sredstva, predvsem finančna. Razen redkih izjem se predstavnikom »levice« zdi ukvarjanje z narodovo zgodovino nekaj popolnoma nepomembnega, kaj šele da bi za to poskušali zagotavljati kakšna sredstva. Raje v imenu »uravnoteženosti« in »sprave« z »desnico« prekupčujejo z narodno zgodovino, kot to počnejo s položaji v gospodarskih družbah ali javni upravi. A žal ima večina »levih«, predvsem pa seveda »desnih« politikov obzorje le od cerkvenega zvonika do konca njive, čas pa dojemajo nekako od setve do žetve, brez kakšne koli daljnovidnosti.
Če bi želeli pravo »levico«, bi se ta morala oklepati partizanskih vrednot, kot so domoljubje, uporništvo, tovarištvo, enakost in poštenost, saj bi ji lahko le to dolgoročno prinašalo glasove na volitvah. S poudarjanjem partizanskega boj in uporništva bi si lahko zagotovili večji mednarodni ugled, zdaj pa bo očitno kmalu prišlo še do tega, da se bomo morali opravičiti Nemčiji in Italiji, ker sta nas napadli. Z novo, »desno« oblastjo kaj takega sploh ni nemogoče, čeprav se to morda zdi. Sicer pa bomo kmalu videli, kakšen odnos bo imela nova oblast do narodne zgodovine in osvobodilnega boja, in potem bodo maske padle. Na srečo je še vedno, ko je bila na oblasti »desna« oblast, partizanski narodnoosvobodilni boj žel vedno več spoštovanja in pridobival veljavo. A bo očitno spet družno treba stopiti skupaj proti zatiranju, poniževanju in lažem – kot v času fašizma. Kdor seje veter, žanje vihar.
V okvir
Poleg poniževanja partizanskega boja bo največja pozornost verjetno posvečena »povojnim pobojem«, saj je pri domobrancih težko slaviti kakšno zmago ali kakršno koli plemenito dejanje.
