Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kranj je na svoji redni letni skupščini 29. marca 2017 sprejelo naslednjo izjavo:

Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije!

Kot najvišji politični predstavnik države nameravate na Kongresnem trgu v Ljubljani na vsak način, kljub nasprotovanju velikega dela državljanov, z izrazito pristranskim političnim diktatom lastnemu narodu, zaradi zadovoljevanja lastnih kratkoročnih političnih interesov, odkriti spomenik vsem žrtvam vojn. Tega naj bi celo krasil verz partizanskega poeta Otona Župančiča »Domovina je ena, nam vsem dodeljena«. Kot je to že pred dnevi ugotovil naš predsednik dr. Tit Turnšek je del tega verza iz Župančičeve pesmi, ki je naveden na grobnici Narodnih herojev v Ljubljani in se konča takole: »Svobodi vdani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje, in kaj je smrt? Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.«Pričujoči verz je bil prvotno namenjen v spomin borcem in padlim in ne narodnim izdajalcem in krvnikom lastnega naroda.

Tak napis naj bi po informacijah iz vašega urada določal 7/a člen aktualnega Zakona o vojnih grobiščih. Načrtovana arhitekturna zasnova spomenika je v bistvu vse prej kot spomenik vsem žrtvam vojn, ker po našem mnenju izraža razdvojenost in dvojnost slovenskega naroda. Po našem globokem prepričanju odraža zopet le novo in popolnoma nepotrebno spravno manipulacijo, ki v svojem bistvu sploh ni namenjen žrtvam vseh vojn. Narodovi izdajalci, ki so v najhujših trenutkih obstoja tega naroda vstopili v vrste nemških, italijanskih in madžarskih okupatorjev, so svoj narod in domovino brez kakršnegakoli dvoma izdali in celo pomagali pri njegovem genocidu in etnocidu. Če se izrazimo blago bo predvideni napis na spomeniku zaradi tega neprimeren in nedostojen ter žaljiv za vse borce, padle in žrtve nacifašizma ter vse resnične domoljube, ki so v obdobju 1. in 2. svetovne vojne in v osamosvojitveni vojni 1991 branili svoj narod in domovino.

Postavitev takega spomenika bo najbolj sramoten akt v zgodovini človeške civilizacije, saj po vsej zemeljski obli od prazgodovine velja izdaja lastnega naroda za najbolj sprevrženo dejanje. Najbolj razvpit izdajalec v katoliškem svetu je Judež Iškarijot in Vatikanu ne pride niti na misel njegova rehabilitacija v kakršnikoli obliki.

Zgodovinsko resnico je najlepše zaobjel dr. Martin Premk v svojem letošnjem govoru v Dražgošah, ko je med drugim dejal (citat): »Dogodke iz 2. svetovne vojne se brez sramu zlorablja za politične boje, ki se skrivajo za neko »spravo«. Vsi ljudje bi bili že zdavnaj »spravljeni«, če bi se o 2. svetovni vojni govorilo pošteno in na podlagi dejstev, ne pa z lažmi in sejanjem sovraštva. Partizani, ki so se borili za svobodo in boljše življenje, ne potrebujejo nobene »sprave«, ki bi jih enačila s tistimi, ki so se borili za okupatorja. Če se že mora kdo »spraviti«, se morajo spraviti sami s seboj samo tisti, ki so prisegli Hitlerju, oziroma se morajo sprijazniti s tem, da so se med 2. svetovno vojno borili za nacističnega okupatorja in ne za svobodo.«

Postavitev spomenika žrtvam vseh vojn v tem političnem trenutku in v času narodove razdvojenosti je popolnoma nesprejemljiva in pomeni celo dodatno poglabljanje sovraštva in enačenja izdajalcev z osvoboditelji, kar je v popolnem nasprotju z zgodovinsko resnico.

Marjan Gorza, predsednik