Miha Butara, častni predsednik Zveze slovenskih častnikov, 17. julija 2016 v Dragi v Loškem potoku na slovesnosti ob odkritju obnovljenih spomenikov
Spoštovani podžupan občine Loški potok g. Maks Lavrič !Spoštovane tovarišice in tovariši ! Spoštovani partizani, borci NOB !Spoštovani praporščaki ! Spoštovani veterani !Spoštovani gostje! Dragi prijatelji !
Še prav posebno lep pozdrav velja tu prisotnima prekaljenima partizanoma nosilcema spomenice, soborcema mojega pokojnega očeta, med drugim tudi borcema Šercerjeve brigade domačinu tovarišu Alojz Kovačič Sinetu in slavnemu partizanskemu komandantu , ki je danes tu z nami legendarnemu, tovarišu Francu Severju – Franti.
V letošnjem letu se soočamo z pomembnima obletnicama za slovenski narod 75 – obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in jo povezujemo z 25. obletnico osamosvojitve slovenske države.
Danes se tu ob spomeniku padlim spoštljivo poklanjamo spominu na velike in pomembne dogodke iz II. svetovne vojne iz časov NOB, ki so zaznamovali te kraje v vasi Draga in širši okolici za vse čase in jim dali neizbrisno zgodovinsko sled. Poklanjamo se vrsti pokončnih, hrabrih in poštenih domoljubov, velikih junakov, ki so prav tu na tem prelepem območju Loškega potoka in Drage dali svoja življenja v boju proti okupatorju in njihovim hlapcem za boljše in lepše življenje novih generacij v času ko je naša zemlja ječala pod trdimi škornji italijanskih in nemških okupatorjev. Da, to je bilo v najhujšem času v vsej zgodovini slovenskega naroda. Našega slovenskega oziroma slovanskega naroda, katerega so fašistični in nacistični zavojevalci predvideli za popolno uničenje.
Že uvodoma bi rad poudaril veliko zgodovinsko resnico, da so vaši kraji gledano s tega zgodovinskega zornega kota ves časa delovali kota zibelka našega neuklonljivega narodno osvobodilnega boja proti okupatorju. Bila ste takšni v preteklosti in ste pokončni tudi v današnjem času.
Da, tudi v današnjem času, ko nas utesnjuje brezobzirni kapitalizem v obliki trdega neoliberalizema najhujšega kova, ter nam poskuša v specifični obliki preoblečenega fašizma spreminjati, si podrejati in preoblikovati vrednote na katerih sloni naš slovenski zgodovinski ponos in naša dolgoletna borba za preživetje in boljše življenje. Fašizem je tudi v današnjih časih v kateri koli obliki novega načina delovanja, pogrom za poštenega, svobodoljubnega človeka je pogrom za splošne civilizacijske odnose med ljudmi ter v svojem izvoru kliče k nadvladi zlega nad dobrim in uveljavljanju brezpravne države in je kot tak le korak do uporabe hujšega nasilja ali celo vojne.
Živimo v nenavadnem času v katerem se na specifičen način prepletejo dogajanja iz preteklosti s sedanjim časom v katerem doživljamo sistematične poskuse razvrednotenja doseženih uspehov v preteklosti, teptanje idealov za katere so umirali naši ljudje in se za njih zavzemali naši predhodniki in se z vso silo borili proti največjemu zlu s katerim se je kadar koli v svoji zgodovini srečalo človeštvo. Fašizem z nacizmom in pritlehnim klerofašizmom je v širnem svetu, v Evropi in na Slovenskem naredil toliko zla da tega generacije in generacije ne bodo mogle pozabiti. Zato je prav da ne pustimo v pozabo tistih hudih in težkih časov v katerih se je krepila slovenska zavest v boju s sovražniki slovenskega naroda, sovražniki slovenske kulture in slovenskega jezika.
Nikoli ne smemo pozabiti tega, da smo bili Slovenci tako kot Židi in Romi namenjeni popolnemu genocidu. Dovolj bo, da navedem le besede načrta »Visokega komisarja v Ljubljanski pokrajini«. Emilio Grazioli je leta 1942 iz Ljubljane poslal v Rim naslednji načrt po katerem se bo vprašanje slovenskega naroda lahko rešilo le po enem od treh njegovih načel
– da slovenski narod uničijo,
– da ga razselijo ali
– da ga povsem asimilirajo.
Zakaj navajam te podatke ? Zato, da jih nikoli ne pozabimo. Ne, dragi moji, Slovencev ni mogoče uničiti ne premagati. Zato smo se med prvimi v Evropi uprli fašizmu in okupatorskim hordam in se odločno odzvali klicu za obrambo domovine.
Da ni bilo OF, skupne pokončnosti in velike odločnosti našega naroda ne bi bilo tako dobro organiziranega in učinkovitega upora proti okupatorju. Z okupacijo, nasiljem naci – fašizma in vso grozovitostjo II. svetovne vojna je rastla narodna zavest, odločnost in prepričanje v skupno zmago NOB in s tem na zmago dobrega nad največjim zlom človeštva. Nič nas ni moglo ustaviti na tej poti ne italijansko, ne nemško nasilje, ne sodelovanje domačih izdajalcev z okupatorjem, ne pobijanje talcev ne sistematični požigi vasi ne pošiljanje naših ljudi v internacijo.
Tudi vaša prelepa vas Draga je doživela veliko trpljenja v tem hudem vojnem času. Za svobodo in zmago v II. Svetovni vojni je dalo življenje veliko ljudi iz Drage in Loškega potoka. Samo v Dragi o tem priča pet spomenikov in spominska plošča za kar tako vzorno skrbite.
Danes vam ne bom podrobneje govoril o Italijanskih ofenzivah, ki so potekale preko vaših krajev, ne o hrabrosti prebivalcev iz tega območja, ne o junaških partizanih, ne o izgonu prebivalcev v internacijo in zapore, ne o boju z Italijani v Tatinski Dragi, o partizanskih napadih na Drago, o uničenju belogardistične postojanke na Taboru v vasi Hrib, ne o streljanju talcev, požigu številnih vasi kot so med njimi Stari in Novi kot, ne bom govoril o izgonu vseh otrok, starčkov in žena iz Starega in Novega kota v internacijo v času Roške ofenzive, ne o junaških bojih z Italijani v Taborski jami, niti ne o prvi agrarni reformi v Dragarski dolini, ne o delovanju Nemških okupacijskih sil.
Rad bi opozoril na nekaj pomembnih dejstev iz pretekle zgodovine in jih povezal z današnjim časom. Zato, da tudi teh ne pozabimo in zato, da opozorim na divjanje sovražnikov, ki nam ne želijo nič dobrega.
Štiriletno vojna je povzročila veliko tragedij, kot še nikoli doslej v naši zgodovini. Žrtve domačinov in padlih partizanov niso bile zaman. Zmagovitega leta 1945 so v maju mesecu zasijali žarki svobode. Slovenska partizanska vojska, takrat v sestavi zmagovite »Titove« jugoslovanske partizanske armade je dala velik delež k skupni zmagi »Zaveznikov iz ZDA, Velike Britanije, Rusije in Francije« nad Hitlerjevo nacistično soldatesko. Slovenski partizani so tako postali veliki zmagovalci delujoči v sestavi zmagovite zavezniške koalicije. Na to smo in moramo biti ponosni. Tega nam nihče ne more odvzeti pa naj se še tako trudi.
Z zmago v NOB smo dobili svojo Republiko, svoj grb, svojo zastavo, slovensko šolstvo in lep del Primorske, čeprav je bolečina v tem, da zaradi igre velikih sil vsa Primorska ni bila priključena matici Sloveniji. Takrat smo dosanjali velike sanje kot še nikoli do tedaj v vsej svoji zgodovini.
Res je da smo v času po II. svetovni vojni doživeli veličastno zmago zavezniških sil nad nacizmom in fašizmom. Zatem smo doživeli neverjeten razcvet svetovnega gospodarstva, vsesplošnega napredka na prav vseh področjih življenja. Kljub vsemu smo se vsi na svetu premalo zavedali dejstva, da prej imenovanega hudega zla nacizma in fašizma, zavezniška koalicija ni uničila. Počasi, a vztrajno se je to zlo krepilo ter se napajalo s pomočjo svetovnega kapitala preko multinacionalk z oporo na nosilce novih posodobljenih oblik delovanja fašizma, nacizma in klerofašizma ter ob vsem tem odpiralo prostor rasizmu ter mednarodnemu terorizmu kot novejšim oblikam poudarjenega nasilja.
Morda se bo kdo vprašal zakaj vam danes govorim o tem. Zato, ker je tudi v naši Sloveniji vse več tega zla in ta deluje vsakodnevno s svojim nasilnim vnašanjem razdora v naše medsebojne odnose, s potvarjanjem zgodovine, izkrivljanjem zgodovinskih dejstev, navajanjem hudih laži in sprenevedanjem ob uporabi javnih medijev, časopisov, televizije z agresivnimi nastopi nekaterih nazadnjaških politikov in nekaterih na videz neuradnih klerikov tako sistematično, da to bega marsikatero pošteno glavo.
Takšni zlobni ljudje delujejo z povsem jasnimi nameni. Nič jih ne izuči, ne zgodovinska dejstva, ne resnica kot tudi ne stališče svobodnega sveta. Za dosego njihovega cilja so jim dovoljena vsa sredstva. Radi bi se polastili vsega vrednega na nezakonit način in naredili naše ljudi boga boječe tako, da bi lahko z njimi delali in gospodarili na način kot je bilo to značilno za čas fevdalizma.
Zgodovina je učiteljica življenja. Zato takšnim ljudem z grdimi nameni toplo priporočam, da si preberejo misli med narodom izjemno priljubljenega in spoštovanega duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Ta je dejal, da je bila kolaboracija velik črni madež, »Rajši so sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Razumljivo je trdno krščansko prepričanje, razumljiva kapitalistična usmerjenost, nerazumljiva in po vesoljnem svetu obsojena pa je drznost, da sežeš po orožju smrtnega narodnega sovražnika za boj zoper svoje brate. To je bolečina vseh bolečin.«. Da, tega izdajstva se ne da oprati z nobenim pranjem, še manj z lažjo in sprenevedanjem.
Ko sem prebiral zgodovinske zapiske iz vaših krajev sem naletel na podatek o tem kako je vaš domači župnik Franc Lončar s svojo osebno zavzetostjo in hrabrostjo sredi hude italijanske ofenzive, ko se je vse prebivalstvo pred nasilnimi italijanskimi hordami umaknilo v gozdove, deseterim otrokom z materami in starkami omogočil, da so se zatekle v župnišče in se za ceno lastnega življenja zavzel za to, da jih italijanski vojaki niso odpeljali v internacijo. Ves čas vojne je ostal s svojimi farani. Reševal jih je pred izgonom v internacijo, podpiral je partizane, zdravil in skrival ranjence ter vsestransko sodeloval z OF slovenskega naroda.
Spoštovani ! V bivši državi je življenje teklo po ustaljenih poteh, dokler je ni začel nažirati nacionalizem z unitarizmom podobnim kot je današnji usmerjen do nas iz evropskega Bruslja.
Pripadam generaciji veteranov, ki je obranila Slovenijo v vojni leta 1991. Takrat smo si želeli le malo, da bi živeli lepše in boljše življenje kot smo ga živeli pred tem. A so se na žalost mnoge naše sanje porušile. Zakaj ? Zaradi tistih, ki smo jim mi zaupali a so naše zaupanje zapravili. Prav takšni ljudje danes rovarijo po domovini in ustvarjajo zmedo in negotovost med ljudmi. Še je čas, da postavimo stvari na svoje mesto. Nikoli ni prepozno. In to kot borbeni narod narediti znamo.
Moje besede v delu govora, ki sem vam ga že povedal pojasnjujejo tesno povezanost med kapitalom, fašizmom, nacizmom, klerofašizmom in sedanjim zlom imenovanim neoliberalizmom ter njihovimi sodobnimi prijemi delovanja.
To je dovolj, da zaključim svoj govor s simbolnimi besedami ponosnega izročila za vse čase z vzklikom »Smrt – fašizmu svoboda narodu« in temu vzkliku temu dodajam še tega »Smrt neoliberalizmu – Svoboda narodom«.
