Miha Butara, častni predsednik Zveze slovenskih častnikov, ob Dnevu upora v Murski Soboti, 26. aprila 2017

Spoštovani podpredsednik Vlade Republike Slovenije, Dejan Židan!

Spoštovane borke in  borci, udeleženci NOB!

Spoštovani veterani milice in TO, veterani  vojne za Slovenijo!

Spoštovani domačini ! Spoštovani gosti !

Spoštovani praporščaki !

Spoštovan župan Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek !

Dovolite mi, da vas najprej vse skupaj prav prisrčno pozdravim in se zahvalim organizatorjem današnje spominske slovesnosti ob državnem prazniku Dnevu upora proti okupatorju – Dnevu OF,  za zaupanje in povabilo na današnjo svečanost.

Ta veliki praznik, povezan s praznovanjem 1. maja praznika dela, sovpada v  množico pomembnih prireditev in svečanosti, ki se te dni izvajajo po vsej Sloveniji. Vaše tradicionalno, tovariško in prijateljsko srečanje vseh tistih dobromislečih, ki vas veže duh uporništva in ljubezni do domovine, njenega napredka in razvoja ter premagovanju tako hudih ekonomskih razmer s katerimi se sedaj soočamo v družbi, daje  temu dogodku še prav posebno vrednost.

Vabilu predsednika borčevske organizacije Damirja Domjana  in vašega župana sem se odzval z velikim veseljem in ponosom, saj mi je tako izkazana čast, da spregovorim pred tako pomembnim občinstvom v kraju v katerem so se odvijali mnogi pomembni dogodki, ki so zaznamovali našo zgodovino v preteklem  obdobju. Ne bom govoril o Murski Republiki ne o priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. Toda že omemba teh dveh dogodkov pove veliko o življenju, delu in trpljenju Prekmurcev v preteklosti, o njihovi odločnosti in boju za doseganje elementarnih človekovih pravic. V borbi za boljše in pravičnejše življenje, borbi proti okupatorjem,  ste se soočali tudi  v hudem času druge svetovne vojne.

Prav danes v teh neprijaznih časih nam naš spomin sega v zgodovinsko obdobje v  katerem je kljub divjanju nacističnih in fašističnih hord po vsej  okupirani Evropi  in svetu, naš mali Slovenski narod zmogel toliko moči in odločnosti, da se je pod okriljem Osvobodilne fronte slovenskega naroda organizirano uprl okupatorjem, ki so razkosali našo domovino. V tistih težkih letih smo Slovenci izkazali zgodovinsko odločnost brez primere med malimi narodi sveta. Ta odločnost je bila pred tem le domena velikih narodov, tistih, ki so pisali  in ustvarjali svetovno zgodovino.

V času, ko je po Evropi in svetu že divjala II. svetovna vojna  so 6. aprila 1941 nacistične in fašistične sile osi napadle takratno državo kraljevino Jugoslavijo. Območje Slovenije so razkosale okupatorske enote Hitlerjeve Nemčije, Musolinijeve Italije, Hortyjeve Mađarske in sile Paveličeve NDH.

Takrat, tistega davnega leta 1941, niso nameravali našega naroda le okupirati in pokoriti, hoteli so nas v celoti asimilirati ali preprosto iztrebiti. Določili so nam usodo uničenja kot je to veljalo za vse Slovane, Jude, Rome in še bi lahko našteval.

Na to ne smemo nikoli in nikdar pozabiti. Pričela se je strahotna kalvarija za naš narod. Hitler je v Mariboru še istega meseca aprila  grmel z balkona mestne hiše naj mu to »štajersko  deželo« spet naredijo nemško, čeprav to nikoli ni bila. Štajersko je priključil tretjemu rajhu. Uvedel je strahovit okupacijski režim. Tako je bilo povsod v vseh krajih okupirane Slovenije. Naši ljudje so bili na največji preizkušnji v vsej dotedanji zgodovini.

Takrat v tistih najtežjih časih naše zgodovine so se predstavniki, komunistov, sokolov, krščanskih socialistov in kulturniških delavcev zbrani dne 26. aprila 1941 v Vidmarjevi vili organizirali v  boju proti okupatorju. Najprej kot Protiimperialistična fronta, da bi se kmalu zatem organizirali kot znamenita OF – osvobodilna fronta slovenskega naroda, strah in trepet okupatorjevih sil in njihovih domačih pomagačev.

Pod  vodstvom OF so se postavile pokončne množice domoljubov, ponižanih, potlačenih, izseljenih in vseh tistih, ki so jim hoteli vzeti dostojanstvo. Organizirano  so se uprle in pod okriljem Osvobodilne fronte ustvarile izjemno odporniško  gibanje, katerega udarna moč je bila mogočna in slavna partizanska vojska.

Navedel bi le nekaj  temeljnih točke OF:

  • Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo.
  • Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
  • Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota.
  • Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratičen način.

Tu pri vas v Prekmurju so bile razmere zelo težke. Prekmurje je po začetni, a kratkotrajni zasedbi s strani nemških sil 15. aprila zasedla madžarska vojska. Priprave za organizirani odpor so začele v zgodnjih poletnih mesecih. Vodil jih je Štefan Kovač, organizator odpora v Prekmurju s sodelavci.

Po začetku vojne in madžarski okupaciji Prekmurja je vodstvo odpora  v Prekmurju začelo z organizacijo propagandnih akcij proti okupatorju, zbiranjem orožja, vzpostavljanjem postojank in skrivališč. V juniju in juliju leta 1941 je začelo tudi z organizacijo oboroženega odpora. Kovač je moral kot glavni protiokupatorski organizator v ilegalo. Prepotoval je vse obmurske kraje in organiziral zavedne Prekmurce za boj proti okupacijskemu režimu.

Že 6. julija 1941 so madžarski okupatorji začeli tudi s prvimi aretacijami agilnih članov KPS in naprednjakov. 30. avgusta 1941, je Štefan Kovač, sklical sestanek sodelavcev in aktivistov, na Kamenščici pri Trnju, ki se ga je udeležilo okrog 30 udeležencev. Na tem sestanku je bil ustanovljen Okrožni Narodnoosvobodilni odbor (NOG) s konkretnimi zadolžitvami članov. Po ustanovitvi okrožnega in akcijskega narodnoosvobodilnega odbora so se v Prekmurju širile sabotažne akcije in začela se je temeljitejša priprava za boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem.

Madžari pa so budno spremljali akcije upora in 27. septembra 1941 aretirali okrog 60 sodelavcev in simpatizerjev NOG, vendar mu vodstva ni uspelo aretirati. 18. oktobra pa so aretirali člana vodstva upora, pri katerem so našli seznam sodelavcev in simpatizerjev, v koledarju pa podčrtan datum 18. oktober. Po hudem mučenju so od njega izsilili podatek, da je 18. oktobra predviden sestanek vodstva upora s sodelavci, v Križančevem hrastu pri Gančanih.

Na tej lokaciji je madžarska policija postavila zasedo in  ubila Štefana Kovača medtem, ko je ranjenemu Vinku Megli uspelo pobegniti.  S smrtjo Štefana Kovača je bilo odporniško gibanje v Prekmurju povsem uničeno. Vzporedno je potekal proces madžarizacije ter prisilnega izseljevanja tujcev in priseljencev. Madžari so izvajali neusmiljeni teror ter skoraj popolni nadzor pokrajine zaradi katerega so bile razmere nevzdržne in so kot take dušile uporništvo in odpor, ki je svojo moč izkazal nekoliko kasneje.

Ko so marca 1944 Madžarsko zasedli Nemci je sledila tudi množična deportacija Prekmurskih Judov. Pozimi leta 1944 so ustanovljeni odbori OF,  januarja 1945 pa je bila ustanovljena prva partizanska četa. Njeni borci so skupaj z vojaki Rdeče armade v prvih dneh meseca aprila sodelovali v sklepnih operacijah osvobajanja Prekmurja in pri vzpostavljanju nove oblasti. Zametek nove uprave je prevzela delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.

V Prekmurje je prispel Kozjanski odred in 7. maja je bila formirana Prekmurska brigada, ki je sodelovala v sklepnih bojih na slovenskih tleh in zadnjih bojih druge svetovne vojne v Evropi. Prekmurje je bila prva slovenska osvobojena pokrajina. Vojna je tu terjala veliko žrtev. V štirih letih pa je med partizani, mobiliziranimi vojaki madžarske vojske, izseljenimi, žrtvami rasnega nasilja in drugimi izgubilo življenje okoli 1400 prebivalcev pokrajine.

Prekmurje je bila edina pokrajina, ki je v vojni doživela neposreden stik z vojaki Rdeča armade. Na fronti ob reki Muri in Kučnici pa je padlo 521 sovjetskih in 265 bolgarskih vojakov.

Poudariti želim, da je velik prispevek borcev NOV in POS – narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, visoko cenjen in neizbrisno zapisan v zgodovini slovenskega naroda.  Veliko višje  kot to želijo prikazati nekateri nasprotniki danes, pa je v svetovno zgodovino zapisana mogočna vloga slovenske partizanske vojske kot sestavnega dela JA in s tem zmagovite zavezniške koalicije ZDA, VB, SZ in Francije, velikih zmagovalk nad nacizmom in fašizmom v 2. svetovni vojni.

Z zmago zavezniških sil so uveljavljene mnoge vrednote kot so svoboda, enakopravnost, splošne človekove pravice, pravica do dela in še veliko dobrega. Pa vendar so v zadnjih letih prikriti ostanki fašistične in nacistične ideologije dobili novega zagona pri nas v Evropi in v svetu.

V imenu sožitja med vsemi nami in preseganja medsebojnih napetosti pri nekaterih tudi hudega sovraštva, smo pred leti dopustili preimenovanje državnega praznika Dneva OF v Dan upora proti okupatorju in zatem z vlado Janeza Janše doživeli celo izločitev tega državnega praznika iz vladnega programa praznovanj. To se je popravilo. Naslednja vlada je povrnila ugled in pomen Dnevu upora proti okupatorju. Prav je tako. Prepričan sem, da se kaj takega v prihodnosti ne bo več dogodilo, sploh pa ne, če bodo v vladi prisotni ljudje takšnih vrednot in zgodovinskega spoštovanja, kot je minister in podpredsednik vlade Dejan Židan.

V želji po izboljšanju medsebojnih odnosov je v preteklih desetletjih  popuščala le ena, zmagovita stran. Druga, poražena domobransko klerikalno fašistična stran pa s svojimi dediči v sodelovanju z RKC še danes intenzivno prikriva  svojo podlo  kolaboracijo in vrsto vojnih grozodejstev izvedenih v sodelovanju z nemškim in italijanskim okupatorjem nad lastnim narodom.

Še več, zelo sistematično potvarjajo zgodovinska dejstva, zavračajo argumente, s pritlehnimi obrazložitvami ustvarjajo lažne ocene in se na ta način trudijo spreminjati zgodovino.

Z zelo agresivnim delovanjem so pokrili nekatere nacionalne medije pa tudi del javnih  občil preko katerih kokodakajo svojo zlagane zgodbe.

Njihovi strankarski časopisi pa so tako in tako polni gnojnice, ki jo zlivajo čisto na vse kar jim ni po godu, na vse kar je pri nas naprednega, še prav posebno pa na vrednote NOB, slovensko partizansko vojsko in njene najpomembnejše osebnosti. Preizkušena taktika dokazana v mnogih neoliberalističnih dejavnostih sedanjega in preteklega časa po svetu. To je sovražni govor po vzoru nacistične ikonografije značilen za Hitlerjansko obdobje. S tem se soočamo s fenomeni, ki so nastali znotraj nacizma, a danes jih doživljamo pri nas v Sloveniji v nekoliko blažji obliki.

Že med 2. svetovno vojno  so ustvarili tako veliki razdor, da ga čutimo še danes. Moram navesti še naslednje. Takšnega podrejanja in sodelovanja z okupatorskimi silami ni bilo med cerkvenimi dostojanstveniki na štajerskem in ne na primorskem. Njihova narodna zavest je bila vselej na strani vernega ljudstva, kar pa za ljubljansko pokrajino nikakor ne velja. Potrebovali so in še danes potrebujejo ponižne boga boječe ljudi, ki se jih zlahka vodi in manipulira z njimi.

Znani  filozof, teolog, bogoslovec, pisatelj  Peter Kovačič-Peršin pravi, da je cerkev kriva za bratomorno vojno

»…Že kot bogoslovec sem prišel do spoznanja, da sta slovenska klerikalna politika in vodstvo slovenske Cerkve poglavitna krivca za bratomorno vojno, za zlorabo vernih množic v svoje politične namene, da je njun duhovni zločin v tem, da sta izdala evangelij in svoje ljudi.«

Zaradi vsega kar naštevam ne bo odveč, če vam vsem, ki ste skozi generacije ustvarjali našo slovensko državo in sodelovali v odločilnih dejanjih slovenske zgodovine, jasno in glasno povem, da brez vas, ki ste tu prisotni  in vašega prispevka, ne bi bilo naše samostojnosti, prav tako si ne bi ustvarili tisto kar imamo, to je našo slovensko državo.

Spoštovani!

Kljub vsem ugotovitvam želim izraziti naslednjo misel :

Medsebojni odnosi so občutljivi kot metulj. Krhki, a vseeno trdni, da poletijo visoko v nebo.

Naj predvsem mir in upor proti zlu in krivicam prevladata na tem svetu!

Čisto na koncu mi dovolite, da vam vsem čestitam ob našem državnem  prazniku »Dnevu upora proti okupatorju – Dnevu OF« in vam zaželim vse najlepše v prihodnosti, vsem, predvsem pa, borkam in borcem,  veliko zdravja, dobrega počutja in osebnega zadovoljstva.

Smrt fašizmu – svoboda narodu !

Hvala!