Govor Marka Vrhunca, udeleženca zadnjih bojev za Ljubljano leta 1945, na slovesnosti na Orlah nad Ljubljano, 8. maja 2017
Drage tovarišice in tovariši, spoštovani vsi prisotni!
Že več kot 70 let se zbiramo tukaj, da proslavimo zgodovinsko zmago slovenskih brigad ob osvoboditvi Ljubljane. Po tridnevnih bojih na Orlah, kjer je bilo naš najhujši sovražnik nemško topništvo, smo zmagovito vkorakali v Ljubljano in doživeli množičen in veličasten sprejem prebivalstva. V teh bojih smo izgubili 46 bork in borcev. Hvala in slava jim.
Čeprav je naša in svetovna zgodovina podala celovito sliko in oceno druge svetovne vojne, se pri nas – zaradi slabe vesti in za dnevne politične potrebe – neprestano odpirajo tri vprašanja takratnega časa, zaradi česar ne pride do pomiritve naše družbe.
Prvo vprašanje se nanaša na naše kolaborante. Zgodovinsko je dokazano, da so zagrešili tri vrste vojnih zločinov in narodno izdajstvo, s tem, da so prisegli zvestobo celo tistemu, ki je dal povelje »napravite mi to deželo nemško« in ukazal iztrebljenje Slovencev, njihovi ministri pa so sedeli v kraljevi vladi v Londonu. Zavezniki so v celoti podpirali narodnoosvobodilni odpor in naše partizanstvo in so obsodili domobransko, policijsko služenje okupatorju. Zato so nam jih izročili nazaj in na osnovi svojih sklepov zahtevali kazen, ki jo nekateri desničarski krogi danes ocenjujejo kot naš zločin, kar seveda ni res, temveč je bilo to dejanje pravičnosti.
Druga neresnična trditev desnice je, da je bil cilj NOB izvesti boljševiško revolucijo in da so zato oblikovali svoje protirevolucionarne sile. Predvsem jih niso oblikovali oni, temveč je te sile uporabil okupator kot svojo policijo. V točkah OF je jasno napisano, da po izgonu okupatorjev, prevzema oblast ljudstvo. Zato se je takrat z NOB prepletala revolucija, ki je bila narodna, socialna in kulturna. Tako so državljani Slovenije že na osvobojenih ozemljih prevzemali oblast od okupatorjev in narodnoosvobodilni odbori so vzpostavili ljudsko demokratično oblast. Najboljši dokaz za to je bila dve leti pred koncem vojne osvobojena Bela Krajina, kjer je OF gradila slovensko državo sredi nemškega rajha.
Tretja napačna trditev je, da je takrat divjala pri nas državljanska vojna. Kako je mogoče v okupirani deželi sprožiti državljansko vojno, kjer vso oblast izvaja okupator. Nacisti bi se tej trditvi smejali, zahodni zavezniki pa ne bi politično in materialno podpirali partizanov, če bi se šli državljansko vojno. Pri nas je takrat divjala, zaradi narodnega izdajstva, bratomorna vojna, ki je slovenskemu narodu povzročila veliko gorja in žrtev.
V vojni smo poleg številnih žrtev doživeli veliko uničenje in osiromašenje, zato smo morali začeti znova. V 45 letih pa smo z lastnim delom postali srednje razvita dežela in danes kot samostojna republika in članica EU in Nata živimo v miru, a v zelo nemirnih časih in nestabilnih družbenih razmerah. Zato danes, poleg navedenih vrednot, potrebujemo mnogo samozavesti in opiranja na lastne moči ter odločno reševanje perečih družbenih vprašanj, predvsem tistih, ki jih povzroča civilizacijska, gospodarska in socialna kriza kapitalizma.
