France Križanič, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, na Spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota, Murska Sobota, 17. oktobra 2016
Dogodek, ki se ga spominjamo
Spomin na pomembne dogodke in junaštva nam utrjuje samopodobo, identiteto in vrednote. Za Slovenijo je bilo nekaj prelomnih obdobij, v katerih se je zgostila zgodovina, drža prednikov pa lahko naslednjim rodovom služi kot navdih ter zgled kako ravnati v kritičnih razmerah. Med njimi je na prvem mestu fašistična agresija 1941 – 1945. Enega od junaštev, neenakih spopadov, pred 72 leti, obeležujemo na Dan spomina Mestne občine Murska Sobota.
Glede na naravo asimetričnega spopada OF v sklopu zavezniške koalicije s silami osi so bili v Prekmurju večji del vojne pogoji le za delovanje bojnih skupin (neke vrste mestna gverila). Fašistični režim madžarskega regenta Mikloša Horthya je 15. 10. 1944 zaveznike prosil za premirje, vendar pa v pogojih, ko je Hitler v operaciji Margarete (marca 1944) že okupiral Madžarsko. Po Hortijevem zlomu je bil na Madžarskem hitro vzpostavljen režim Ferenca Salasija (stranka puščičastega križa) s še ostrejšo fašistično naravnanostjo.
Prekmurski aktivisti OF zbrani v bojnih skupinah so v teh razmerah pripravljali razorožitev madžarskih sil (17. 10. 1944 so nameravali v murskosoboški kavarni Faflik zajeti komando mesta), vendar so fašisti proti pričakovanju začeli ofenzivo. Med prebojem aktivistov osrednje bojne skupine OF v Prekmurju iz Brumnove hiše v Murski Soboti je na ravnicah pred mestom padel Jože Kramar – Juš; kasneje (21. 10. 1944) pa tudi Dane Šumenjak in Alojz Kosi, medtem ko je bil Stane Červič težko ranjen (konec vojne je dočakal v Dachau).
V začetku 1945 so bili tudi v nižinskem svetu Pomurja vzpostavljeni pogoji, da so se bojne skupine povezale v Prekmursko četo (pomembno organizacijsko delo je opravila Ela Letonja – Atena) in po osvoboditvi na pobudo Lada Ambrožiča – Novljana oblikovale Prekmursko brigado; enoto sposobno kombiniranega vojskovanja.
Jože Kramar – Juš je bil rojen v Trnju. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, po fašistični okupaciji se je 1942 priključil najprej hrvaškim partizanom, kasneje pa je prišel na Dolenjsko in skupaj z Danetom Šumenjakom nazaj v Prekmurje.
O fašizmu
Angleški zgodovinar Eric Hobsbawm je kot vzrok 2. sv. vojne opredelil veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih prejšnjega stoletja in nesposobnost demokratično izvoljenih vlad, da bi to krizo končale. Sledil je padec zaupanja med ljudmi in vzpon fašizma, ki je kot odgovor na krizo odpravil svobodo, bratstvo in enakost, družbo pa vrnil na raven predmodernega podložništva. Temu je na novo dodal vrednote egoizma ter pohlepa, narodovo poistovetenje v sovraštvu do drugih narodov in kot rezultat – popolno razčlovečenje sebe in drugih.
Sledil je konflikt med fašističnimi državami in njihovimi žrtvami – državami kjer fašizem ni zmagal ter narodi, ki si jih je fašizem podredil. Šlo je za brezobziren napad fašističnih držav na svoje sosede. Za rop in pomor. V tem spopadu najprej fašistična, potem pa še protifašistična stran nasprotnikom nista priznavali statusa človeka. Eric Hobsbawm je eno od knjig, v katerih je orisal zgodovinski kontekst druge svetovne vojne, naslovil: »Čas skrajnosti«.
2. svetovna vojna je v svetu terjala 60 milijonov žrtev ali 0.85% prebivalstva, v Sloveniji pa 94 tisoč žrtev ali 6.3% prebivalstva (padel je vsak šestnajsti). Danes se fašizem vrača iz podobnega razloga in na podoben način kot pred devetdesetimi leti. Glede na zgodovinske izkušnje je najbolje takšno gibanje z njegovimi manifestacijami (simboli,ipd.) vred prepovedati in v kali preprečiti njegov razvoj. Tu je ključna vloga sodobne demokratično vodene države. Skušnjava egoističnega užitka je vsaj za del populacije vsakega naroda očitno prevelika.
O Murski Soboti
Murska sobota je nastala na tradicionalnem prehodu čez zamočvirjeno Mostišče mimo rečice Ledave na poti med Panonsko in Padsko nižino. Leta 1479 je naselje dobilo svobodne sejemske pravice, v 19. stoletju pa tudi trgovsko podjetje, dve banki in tiskarno; med obema vojnama sta se začela razvijati prehrambena in tekstilna industrija, Murska Sobota pa je začela v večji meri dobivati značaj regionalnega središča (ustanovitev gimnazije in vrste poklicnih šol). Po drugi svetovni vojni se je v mestu nadaljevala industrializacija. Na področju agronomije, ekonomije in zdravstva se je razvilo visoko šolstvo. Mesto je postalo zdravstveni, kulturni (galerije, gledališka dvorana, založništvo), znanstveni (muzej je organizator zgodovinskih raziskav) in verski center (sedež Škofije) Pomurske regije. V zadnjih desetletjih se je regiji in mestu izboljšala cestna ter železniška infrastruktura do te mere, da lahko govorimo o potencialni možnosti prehoda v intenziven gospodarski razvoj (sustain point v poimenovanju Ekonomske geografije). Ko boste priložnost realizirali bomo govorili, da ste dosegli break-even point.
O gospodarskem razvoju Pomurja
Gospodarska kriza je Pomursko regijo in Mursko Soboto prizadela bolj od ostale Slovenije. Občina Murska Sobota je od 2008 do 2015 izgubila 3.600 delovnih mest (23%). Opaziti je, da je kriza v regiji skoncentrirana v polomu klasične industrije iz Murske Sobote. Ekonomisti bi rekli, da je regija čutila posledice izgube t.i. Heckscher-Ohlinovih komparativnih prednosti; po domače pa lahko rečemo, da pridne roke niso več dovolj za uspešen nastop na svetovnem trgu, potrebna sta tehnološko in organizacijsko znanje, sposobnost odločanja za proizvodnjo novih izdelkov in drugačno izvajanje storitev.
Pomurje in Murska Sobota kot njegov regionalni center imata možnost za tak razvoj. Število visokošolskih diplomantov se povečuje hitreje od slovenskega povprečja (leta 2015 jih je v regiji diplomiralo 669), delež inovacijsko aktivnih podjetij (54%) je večje od slovenskega povprečja, investicije v raziskovalno in razvojno dejavnost pa so se v Pomurju od 2008 do 2014 povečale za 160% in dosegle 1% regionalnega BDP. Rastejo sicer hitreje kot v celi Sloveniji, niso pa še dosegle slovenskega deleža v BDP (2.4%).
Priložnosti regionalnega centra
Pomurje ima dve vrsti gospodarskih priložnosti. Narava (ekonomisti bi rekli: rikardijanske komparativne prednosti) mu daje osnovo za konkurenčno dejavnost v turizmu in pri pridobivanju ter predelavi hrane. Gospodarski subjekti in strukture so na tem področju postavljeni. Kombinirati ga je potrebno z uporabo znanja v stalnem prilagajanju, spreminjanju in dvigu kakovosti. Drugo priložnost daje izgrajena prometna infrastruktura, prostor in človeški kapital (mladi diplomirani ljudje), pa tudi dejstvo, da je Vzhodna slovenska kohezijska regija v sedanji finančni perspektivi EU še vedno upravičena do sredstev evropske in slovenske razvojne politike (ne gre za nedovoljeno državno pomoč in na voljo so proračunski viri). Vsa podjetja in podjemi, ki bodo dobila takšna sredstva brez dvoma ne bodo uspešna. V srednje velike in nato velike gospodarske organizacije jih bo prerasel zgolj manjši del, vendar pa bo ta spremenil gospodarsko in socialno sliko Pomurja, Murski Soboti pa omogočil nadaljevanje razvoja v sodobno regionalno središče.
