Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije na spominski prireditvi ob osvoboditvi zavezniških vojnih ujetnikov in odprtju razstave, Otok pri Metliki, 1. oktobra 2017.
Spoštovani,
ozemlje naše države je bilo zaradi svoje geostrateške lege v preteklosti zaznamovano s številnimi vojnami. Ostanki teh vojn so v spominu ljudi in so vidni povsod. Tudi v materialnih dokazih, ki nam jih danes predstavlja na novo postavljena stalna razstava. Padla letala med drugo svetovno vojno in usoda njihovih posadk je v Sloveniji postala zelo aktualna zgodovinska tema. Na lokacijah padcev letal je bilo tako v zadnjem času postavljeno več spominskih obeležij, vrstijo se proslave in spominska srečanja, izšlo je več knjig. Muzejski prikazi te tematike so tako logično nadaljevanje procesa obravnave vojaške zgodovine tega področja. Zato me še posebej veseli, da vas lahko po enem letu ponovno pozdravim na tem mestu ob odprtju razstave »Ponovno rojeni – slovenski partizani in reševanje zavezniških letalcev med drugo svetovno vojno«.
Slovenija sodi med dežele, ki so najbolj trpele v času druge svetovne vojne. Na območju Slovenije se je razvilo eno najmočnejših narodnoosvobodilnih gibanj v tedaj okupirani Evropi. Da smo bili pomemben del protifašistične koalicije dokazuje tudi delovanje številnih zavezniških vojaških misij pri nas, med katerimi je bilo največ britanskih, ameriških in skupnih angloameriških, prisotne pa so bile tudi sovjetske in češkoslovaške misije.
Na območju današnje Republike Slovenije je v drugi svetovni vojni padlo kar 270 zavezniških letal. Čeprav je bilo reševanje zavezniških letalcev v usodnih trenutkih druge svetovne vojne izredno nevarno početje, so Slovenci rešili, oskrbeli in po potrebi tudi zdravili 812 zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov. Rešeni letalci so pri tem poudarjali veliko požrtvovalnost, naklonjenost in pomoč Slovenskega naroda. Mnogi rešeni letalci so kasneje čustveno ocenili, da so se s tem, ko so jih Slovenci rešili in jim omogočili vrnitev v baze v južni Italiji, »ponovno rodili«. Kot priča pismo vrhovnega poveljnika ameriških zračnih sil, je bilo v srcih osvobojenih in njihovih družin trajno usidrano spoštovanje do našega naroda ter junaštvo, humanost in domoljubje tistih, ki so jih za ceno svoje varnosti reševali.
Spoštovani,
v času, ko se v mednarodni skupnosti soočamo z množico varnostnih groženj, je zavezanost k vrednotam kot so demokracija, človekove pravice, vladavina prava, mir in solidarnost še kako pomembna. Slovenija se je v okviru zavezništev vselej izkazala kot zanesljiva in verodostojna država, ki aktivno prispeva pri urejanju zadev, vezanih na mednarodni mir in varnost. Prav letos obeležujemo 20. obletnico sodelovanja Slovenije v mednarodnih misijah in operacijah. Slovenija med zavezniki velja za odgovorno in solidarno partnerico, ki ne beži od prevzemanja svojega dela bremena, tako kot je to bilo v primerih reševanja zavezniških letalskih posadk med drugo svetovno vojno.
Cenjene obiskovalke in obiskovalci,
razstava, ki bo na ogled od danes naprej, je plod sodelovanja več državnih organov in organizacij. Veseli me, da so pri postavitvi združili moči Ministrstvo za obrambo in Vojaški muzej Slovenske vojske, Ministrstvo za kulturo in Muzej za novejšo zgodovino Ljubljana. V izredno veselje mi je, da otvarjam projekt, ki je zgled sodelovanja, tako v preteklosti (reševanje zavezniških posadk) kot tudi sedanjosti. Razstava bo oplemenitila prostor, kjer je bilo med drugo svetovno vojno zavezniško letališče. Pri tem je bila Bela Krajina, ki je bila osvobojeno območje že vse od konca jeseni 1943, več kot primerna za izgradnjo zavezniškega letališča.
Že desetletja je v spomin tukaj postavljeno letalo, ki je bilo za to priložnost tudi obnovljeno. S stalno razstavo pa ta pomembni kraj pridobiva prostor spomina za obeleževanje dogodkov, srečanja nekdanjih aktivnih udeležencev in potomcev, ter predstavlja prikaz spomina na preteklost. Razstava predstavlja tudi opomin za našo prihodnost, še posebej za mlajše rodove, saj jih bo spominjala na junaštva in humanost slovenskega naroda, ki so se v dneh druge svetovne vojne zgodila pri nas.
Naj za konec izrazim upanje, da bo ta razstava skupne preteklosti privabila veliko obiskovalcev, in da nas bodo v razstavi predstavljene vrednote navdihnile k krepitvi solidarnosti, požrtvovalnosti in domoljubja v prihodnje.
