Dino Spanghero, predsednik ANPI – Vsedržavne zveze partizanov Italije iz Vidma, Bukovo (občina Cerkno), 4. junij 2017

 

Državljanke in državljani, vsi tukaj zbrani. Zame je velika čast in razlog za osebno zadovoljstvo za priložnost, ki mi je bila dana, da lahko danes spregovorim na tej spominski slovesnosti, na kateri se spominjamo in hvaležno poklanjamo partizanom, ki so padli tukaj.

Na teh bregovih, v teh dolinah se je rojevala velika epopeja antifašističnega odporniškega gibanja. V tem kraju je prišlo do žrtev, to so bili tisti, ki so takrat znali izbrati pravo pot in so zapustili svoje domove, se podali v hribe, da bi neposredno sodelovali v odporu, v osvobodilni vojni.

Od tistih dogodkov je minilo preko sedemdeset let, a naša dolžnost je, da ohranjamo spomin nanje za vedno. Ne samo zato, ker gre za zgodovinska dejstva, pač pa tudi zato, ker predstavljajo idealno povezavo med včerajšnjimi in današnjimi generacijami. Naš spomin mora sloneti le na poznavanju zgodovinskih dejstev in dokumentiranih virih, saj je to edina pot za razumevanje in razmislek, kot tudi zato, da iz te izkušnje izluščimo nauk in perspektive za naše današnje življenje.

Najbolj plemenit nauk takratne izkušnje je brez dvoma v tem, kar je dokazala tudi vojna, da resnično lahko živimo skupaj. Ko se borimo složno, smo zmagoviti in smo sposobni skupaj razmišljati, reševati probleme. Vse to vodi k napredku.

Skozi stoletja so nam ljudje teh krajev jasno dokazovali: če med ljudmi vladata strpnost in predvsem spoštovanje dostojanstva vsakega človeka, je možno mirno sožitje med narodi in med različnimi skupnostmi. A nacionalizmi so razblinili to čarovnijo. Nacionalizem sam po sebi ni negativen pojem, nasprotno. Vsak od nas je ponosen na svoj izvor, na svoje izročilo, na svojo kulturo. Nacionalizem se prelevi v negativno orodje, ko hoče drugim vsiliti svojo nadvlado. In prav to se je zgodilo v prejšnjem stoletju. Fašizem, perverzna evolucija nacionalizma, se je nesramno opiral na iredentizem in predvsem na rasizem, s tem pa je postavil v popolno nasprotje italijansko in slovansko kulturo. A mi lahko dokažemo nasprotno. Lahko dokažemo, da nas te doline povezujejo in ne razdvajajo, da te reke vplivajo na rodovitnost na obeh bregovih, da ima človek tako na vzhodu kot na zahodu iste potrebe, iste želje, isto življenje.

V času grozot druge svetovne vojne, so bili zaporniki na otoku Ventotene sposobni napisati manifest, katerega cilj je bilo rojstvo Evrope. Rojstvo narodov, rojstvo tiste Evrope, v kateri umetniške in kulturne razlike ter drugačno izročilo niso razlog za konflikt, temveč spodbuda za vzajemno rast v humanosti in znanju.

Menim, da mi danes lahko tukaj ponosno povemo in razširimo osnovno  sporočilo tega srečanja: srečujmo se pogosteje, tako v Sloveniji kot v Italiji, poglobimo obojestransko poznavanje naših partizanskih združenj, ustvarimo mrežo od Triglava do Kopra za izmenjavo skupnih izkušenj, predlagajmo ustvarjanje skupne antifašistične fronte, ki naj bo sposobna boriti se proti ponovnim izbruhom ksenofobije, rasizma in populizma (z eno besedo: rasizma), ki se v tem času pojavljajo in razraščajo v Evropi.

To je po moji oceni najboljši način, kako počastimo naše mrtve in sprejmemo ter poudarimo njihovo sporočilo, sporočilo miru, demokracije in svobode.

Smrt fašizmu, Svoboda narodu!