KOLUMNA
(Svobodna beseda, oktober 2019)
dr. Martin Premk
Preboj
Po dolgem času je na platna naših kinodvoran prišel film »Preboj«, ki govori o uspešnem preboju partizanov iz sovražnikovega obroča. Prebojev iz obkolitev, kot je ta v novem filmu, je bilo med narodnoosvobodilnim bojem še mnogo. A na srečo je preboj z Menine planine zdaj dobil svojo zgodbo na filmskem platnu, za kar moramo vsem ustvarjalcem filma izreči iskrene čestitke.
Zgodba v filmu je danes pomembna predvsem zato, ker smo zaradi nje po skoraj treh desetletjih ali več spet dobili celovečerni film, ki spoštljivo in pošteno govori o partizanskem boju in partizanskih vrednotah, kot so upor, pogum in tovarištvo. Po desetletjih pljuvanja po lastni zgodovini je končno dozorelo spoznanje, da moramo na svojo zgodovino biti ponosni, namesto da se je sramujemo ali jo zanikamo. Ne glede na vse napake, grehe ali krivice je vplivala na naše življenje, zato resnico naše zgodovine lahko brez strahu raziskujemo in se iz nje črpamo moči, ki nas vodijo naprej. Zadnja desetletja je bil partizanski boj prikazovan zgolj slabšalno, pri čemer je najhujše to, da po njem niso pljuvali samo njegovi nasprotniki, ampak so včasih sami podporniki partizanstva v njem iskali vse najslabše namesto vsega najboljšega. »Svet bo drugačen, ko bodo ljudje spet ljubili hrabrost in spoštovali čast,« je pred leti v roman Ukana zapisal Tone Svetina. Tega junaškega romana že dolgo ne omenjajo, ker preveč spoštljivo in resnično opisuje partizanski boj, tako kot že dolgo ni bilo filma, kot je »Preboj«.
V času, ki ga imenujejo »kriza vrednot«, ko celo politične stranke načrtno širijo sovraštvo in kličejo novi fašizem, to ne more biti presenetljivo. Če se izdajalci, ki so služili okupatorju in mu prisegli, razglašajo za »narodno vojsko«, domoljubi, ki so dali življenje za svobodo, pa so danes »komunistični morilci«, takšna »kriza vrednot« ne more biti nič čudnega. Kajti prav partizanske vrednote, kot so pogum, svoboda, poštenje, tovarištvo, znanje, sodelovanje, bratstvo in enakost, so v »demokratični« oziroma kapitalistični družbi nezaželene. Gospodarji današnje Slovenije oziroma Evrope imajo raje vrednote, ki jih lahko opišemo kot domobranske: sebičnost, pohlep, hlapčevstvo, izdajstvo in neznanje, ki je pogoj za suženjsko odvisnost in izkoriščanje. Za razliko od partizanov, ki so za ceno svojega življenja branili ljudi, jim pomagali, jih združevali ter jim poskušali zagotoviti boljše življenje, se domobranci nimajo s čim pohvaliti, razen s tem, da so ubijali za okupatorja, od njega prejemali plačilo za to in da so za majceno korist ovajali svoje sosede. Od plemenitega partizanskega boja je minilo že mnogo časa in vmes smo se znašli v družbenemu redu, ki temelji na lastnini, pohlepu in izkoriščanju. Zato danes prevladujoča »sredstva javnega obveščanja« poudarjajo samo domobranske vrednote, saj s tem spodbujajo pohlep, izkoriščanje sočloveka in hlapčevsko držo, kateri sledi prodaja vsega vrednega tujcem, da lahko nekateri v svoj žep stlačijo majhne dobičke. Ponižnost tujim gospodarjem je dobrodošla predvsem, če ti prihajajo iz »večvrednega« germanskega sveta, ki so ga zelo občudovali že domobranci. Stranka iz našega parlamenta celo odkrito prisega na domobranstvo. Če se bodo torej mlajši rodovi ob ogledu filma spraševali, kakšni ljudje so bili domobranci, jim lahko vsaj preprosto odgovorimo: to so bili ljudje kot Janez Janša in njegovi. Če se lahko slavi hlapčevanje okupatorju, ki je Slovencem namenil smrt, potem ni nič čudnega, če je izginila meja med slabimi in dobrimi vrednotami. Da so nekateri ljudje, posebno pa vodilni politiki in poslovneži, izgubili mejo med dobrim in slabim, med poštenim in goljufivim, ter med resnico in lažjo, lahko vidimo vsak dan. Če že v lastni zgodovini niso zmožni ločiti dobrega od slabega, naj se potem vsi tisti, ki nam že skoraj tri desetletja ukazujejo in solijo pamet, ne sprašujejo, od kod je zdaj prišla »kriza vrednot«. Novi film bi lahko bil znanilec novih prebojev, ki jih bo še treba pogumno narediti, da spet postavimo vse naše vrednote na svoja mesta. Predvsem so to vrednote, ki so naš narod, obkoljen z večjimi narodi, stoletja obdržale živega: pogum, svoboda, tovarištvo, enakost, poštenje in pravica. Ker nam po žilah teče kri naših partizanskih prednikov, bomo vedno pogumno šli v nove preboje. Kajti to smo dolžni vsem partizanom in partizankam, ki so nam prinesli svobodo in prvo državo.
