Dr. Marjan Žnidarič: »Cerkev ne bo nikoli priznala napake prav zato, ker ima slabo vest.«
»Na pravi strani so bili tisti, ki so spoznali, da se je treba okupatorju upreti, ko so postali jasni njegovi načrti, da je treba slovenski narod ponemčiti ali uničiti. In če kdo misli, da je bil na pravi strani, ker je pomagal tistemu, ki je narodu stregel po življenju in po njegovih koreninah, potem prav gotovo ni bil na pravi strani. Še posebej, ko je postalo po letu 1943, po kapitulaciji Italije, znano in povsem jasno, kaj se je dogajalo, ko je bila znana na primer usoda Pohorskega bataljona, ko so vedeli za nemške zločine, za streljanje talcev, za internirance in izgnance, pa so še kljub temu sodelovali z okupatorjem.«
To so misli, ki jih je v okviru svojega predavanja o partizanskih enotah na Slovenskem v letu 1941 izrekel dr. Marjan Žnidarič, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Maribor. Predavanje je bilo del niza decembrskih dejavnosti mariborske borčevske organizacije iztekajočega se leta 2016.
»O podrobnostih se lahko še kdo pogovarja, a je treba povedati, da so se tako pač odločili in da je treba zgodovino jemati takšno, kot je bila, čeprav jo bo vedno vsak razlagal po svoje, ker pač vsak zastopa svoje interese. Zavedam se, da Cerkev (in še kdo) ne bo nikoli priznala napake prav zato, ker ima slabo vest, ki pa jo ima povsem po nepotrebnem. Če prebiramo nekatere spise pokojnega škofa dr. Vekoslava Grmiča, ki se je pogosto dotikal tematike NOB, je iz njih mogoče razbrati stališča Cerkve. V svojih predavanjih pa je pogosto poudarjal, da bi bilo še več mrtvih in pobitih, če bi zmagala nasprotna stran. Ko gre za povojne poboje, je očitno, da večini, ki je bežala, tega ni bilo treba. Zakaj so bežali, če niso bili krivi? Nikogar ne bi ustrelili kar tako. Morda bi to veljalo za starešine, morda bi kdo dobil nekaj let zapora. Zakaj se je to zgodilo, bi morali povprašati tiste, ki so jih nahujskali, da so bežali iz domovine,« razmišlja dr. Marjan Žnidarič.
Kot zgodovinar in dolgoletni muzealec ter eden najboljših poznavalcev narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, še posebej na Štajerskem, je dr. Marjan Žnidarič orisal začetke organiziranega partizanskega odpora in nastanek prvih partizanskih enot v letu 1941, s posebnim poudarkom na območju okupirane slovenske Štajerske. »Oboroženi odpor je dolgoročno posegel v usodo slovenskega naroda, saj je bila to v takratnih razmerah, ob takratni konstelaciji moči in razvoju druge svetovne vojne na evropskih tleh edina alternativa, ki je Slovencem zagotavljala nadaljnji narodnostni obstoj. Tega se moramo zavedati in to je temeljno sporočilo za prihodnost,« je dejal dr. Marjan Žnidarič.
A. Š.
