dr. Ivan Kristan
Notifikacija Avstrijske državne pogodbe (ADP) je dejanje, ki bi moralo biti opravljeno že pred petindvajsetimi leti, ko je razpadla SFRJ in se je Slovenija osamosvojila. Z notifikacijo ADP bo Slovenija v odnosu do Avstrije prevzela položaj, ki ga je imela Jugoslavija, ta je ADP ratificirala leta 1956.
Notifikacija nasledstva ADP je potrebna z državnopravnega vidika, ker bo šele s tem aktom uresničena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. V Ustavnem zakonu za izvedbo Temeljne ustavne listine je namreč določeno, da veljajo na ozemlju Republike Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo. Da bi te pogodbe veljale, je treba notificirati nasledstvo ADP.
S to pogodbo (člen 5) so obnovljene meje Avstrije iz leta 1938, torej je z njo določena tudi meja z Jugoslavijo. Določitev meja z mednarodno pogodbo je primarnega pomena za vsako državo, torej tudi za Slovenijo kot naslednico Jugoslavije.
Slovenija je kot naslednica Jugoslavije upravičena, da uveljavlja svoj interes za uresničevanje vseh določb ADP. Poleg 5. člena so zanjo pomembne še druge določbe, med njimi 7. člen, v katerem so določene pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji; 19. člen, ki se nanaša na ureditev vojnih grobov in spomenikov; in drugi odstavek 27. člena, v katerem so določene pravice Jugoslavije v zvezi z avstrijsko lastnino na ozemlju Jugoslavije.
Kot izgovor, da Slovenija do zdaj ni notificirala nasledstva ADP, so navajali nasprotovanje Avstrije, in sicer stališče, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije. Zoper to stališče se nista odzvala niti slovenska vlada niti državni zbor. Akt o notifikaciji nasledstva ADP bi morali sprejeti najpozneje takrat, ko je predsednik avstrijskega parlamenta dr. Kohl (februarja 2005) z argumentom, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, zavrnil možnost, da bi se delegacija Državnega zbora RS na Dunaju pogovarjala o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP. Žal slovenska vlada takrat ni pripravila akta o notifikaciji nasledstva ADP.
V petindvajsetih letih po osamosvojitvi nobena vlada ni pojasnila javnosti, zakaj državnemu zboru ni predložila ADP v notifikacijo.
Že Lojze Peterle kot predsednik prve vlade bi moral pojasniti, zakaj ni ADP v notifikacijo predložil že tedanji skupščini, saj je bil to dolžan storiti v treh mesecih po sprejetju Temeljne ustavne listine. Lojze Peterle bi se moral slovenskim državljankam in državljanom opravičiti, da kot predsednik tedanjega izvršnega sveta (vlade) ni opravil svoje ustavne dolžnosti.
Po prejšnjih odlašanjih pa je bila idealna priložnost za notifikacijo aprila 2011, ko je na povabilo dr. Danila Türka obiskal Ljubljano avstrijski predsednik dr. Heinz Fischer. Takrat je dr. Fischer dejal, da so po avstrijskem pravnem stališču članice ADP samo tiste države, ki so takrat pristopile k pogodbi, ne pa njihove naslednice, kot sta Češka in Slovenija. Vendar pa to – poudarja dr. Fischer – ne ovira Slovenije, da ne bi notificirala ADP. Avstrija bo to vzela na znanje in se odnosi med državama ne bodo spremenili.
Tudi po Fischerjevem obisku se nihče od pristojnih ni zganil. Kot da avstrijskega predsednika ni bilo na obisku in kot da o notifikaciji ADP sploh ni bilo govora na skupni novinarski konferenci obeh predsednikov.
Zveza združenj borce za vrednote NOB meni, da je zaradi spomina na žrtve, ki so padle za našo svobodo, ob 25. obletnici osamosvojitve treba notificirati ADP, tako da bo Slovenija prevzela mednarodnopravni položaj v odnosu do Avstrije, kakršnega je imela Jugoslavija.
