Foto: Tamino Petelinšek/STA

Govor predsednika vlade RS Marjana Šarca na slovesnosti ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Spoštovani predsednik republike, spoštovani visoki gostje, Prekmurke in Prekmurci, Slovenke in Slovenci doma in po svetu!
Naša življenja so zaznamovana z neštetimi trenutki, ki se združijo v celoto in nas oblikujejo v tisto, kar smo. Prav tako različni narodi, ki jim pripadamo, živijo svoja življenja. Življenja narodov je težko ocenjevati objektivno, že znotraj enega naroda je lahko tisoč različnih pogledov na dogajanje v preteklosti, kaj šele ko en narod razmišlja o drugem. Kar je za nekoga zmagoslavno, drugemu povzroči gorje. Ko nekdo misli, da jemlje tisto, kar mu pripada, v drugem zbuja obrambno držo in željo po ohranitvi svojega. Bila so obdobja, na katera človeštvo ne more biti ponosno, temna obdobja, brez osnovnih vrednot in spoštovanja pravic. Vse to so povzročili ljudje, posamezniki in skupine, ki so mislili, da imajo neko višje poslanstvo, za katero so dovoljena vsa sredstva, tudi odrekanje pravice življenja drugim. Zgodovina človeštva je žal večkrat zgodovina vojn kakor pa miru. Sestavljajo jo neskončne zgodbe trpljenja in gorja. Iščemo in iščemo razloge, zakaj. Sprašujemo se, zakaj je bilo to potrebno, jokamo ob grobovih in spomenikih, težko odpuščamo sočloveku, kaj šele narodom. Zakaj? Ker smo ljudje. Ker je to v naši naravi. Ker se moramo zelo truditi, da izvabljamo dobro iz sebe. Veliko lažje je sovražiti, najlažje je obsojati in govoriti, da so za vse krivi drugi…
Danes obeležujemo 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in nocoj je lep večer. Večer, ko se spominjamo pariške konference leta 1919, ki je omogočila, da je Prekmurje postalo del tedanje kraljevine SHS in s tem tudi Slovenije. Seveda bi bilo napak misliti, da je bila mirovna konferenca sama po sebi naklonjena Slovencem in da ni bilo nobenih naporov. Nasprotno. Če ne bi bilo zavednih Slovencev oziroma Prekmurcev, med katerimi gre vodilno mesto dr. Matiji Slaviču, ob njem pa še dr. Francu Kovačiču ter narodnim buditeljem in domoljubom v Prekmurju: Jožefu Kleklu st., dr. Francu Ivanociju, Jožetu Jeriču, Ivanu Baši, Jožefu Godini in njihovim tovarišem, bi vse zagotovo potekalo drugače in vprašanje je, če bi danes lahko stali tukaj in praznovali. To so bili ljudje, ki jih lahko postavimo ob bok Rudolfu Maistru in Franju Malgaju ter njunim soborcem. Vsak na svoj način so se borili, da imamo danes vsaj ta del narodnostnega ozemlja v svoji državi, več ni bilo mogoče. Tudi zaradi nespametne politike, ki je bolj zaupala drugim kot pa sebi, svojemu narodu in svojim junakom. Politika kimanja in ponižnosti, izhajajoča iz stoletij življenja pod tujo oblastjo, je zamudila priložnost za večjo uveljavitev slovenskega naroda. Sicer pa, je danes kaj drugače? Še vedno imamo politike, ki vidijo v drugih državah samo dobro, v svoji pa samo slabo. Zakaj? Samo zaradi doseganja svojih ciljev s pomočjo drugega.
V 100 letih od združitve do danes se je seveda še veliko dogajalo in našemu ljubljenemu Prekmurju ni bilo prizanešeno s preizkušnjami. Življenje ljudi v Prekmurju lepo popisuje Miško Kranjec v svojih delih, ki so ne samo izjemna po svoji leposlovni in umetniški vrednosti, temveč nam dajejo celovit vpogled v življenje in usode navadnih ljudi. Revščina, zakoreninjenost določenih navad, doživljanje ljubezni, bolečina odhajanja in vse druge nianse življenja preprostih ljudi. Za Prekmurje se je leta 1941 začelo težko obdobje, spet je v življenja ljudi zarezala vojna. Ta, druga morija je bila še hujša od prve in Prekmurje je plačalo svoj krvni davek. Spet se je v srca ljudi naselila žalost, strah je bil spremljevalec vsakdanjega življenja. A tudi to je minilo in prišla je svoboda, ki pa ni bila zlata za vse. Železna zavesa, ki se je po resoluciji Informbiroja leta 1948 še okrepila, je ostro ločila Slovence na slovenski in Slovence na madžarski strani. Pretresljive so zgodbe o ločenih sorodnikih, ki se niso mogli obiskovati, ne skupaj praznovati, nazadnje pa se niti dostojno posloviti, temveč so zadnje slovo lahko opazovali zgolj skozi ograjo. Temna noč se je spustila nad oba naroda.
A nobena noč ni večna, slej ko prej se umakne svetlemu dnevu in tako so se leta 1989 začele dogajati spremembe, ki so Slovencem omogočile živeti v lastni državi, posledično pa tudi Prekmurju začele odpirati okno v svet. Seveda ne moremo zavreči zgodovine in reči, da je bilo prej vse slabo, to bi bilo napačno in nepošteno tako do vseh, ki živijo na tem območju, kot tudi do zgodovine same. Je pa neizpodbitno dejstvo, da imamo šele zdaj, v lastni državi, možnost ustvarjati zgodovino po svojih željah in hotenjih. Ustava Republike Slovenije zagotavlja sedež v Državnem zboru Republike Slovenije obema avtohtonima manjšinama, italijanski in madžarski. Slovenija želi biti domovina vseh dobromislečih ljudi, ki želijo živeti v slogi in želijo skupaj ustvarjati nove zgodbe. Ne temačnega ponavljanja preteklosti, temveč svetlo prihodnost. Naše Prekmurje je edinstven prostor, na njem živijo različni narodi različnih veroizpovedi in edina pot, ki vodi k dobremu, je sodelovanje in spoštovanje. Prekmurje in Slovenija pripadata evropskemu prostoru, kjer narodi sobivajo in soustvarjajo pot gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, temelječega na spoštovanju različnosti in iskanju skupnih točk. Evropska ideja je lepa in po temnih obdobjih zgodovine edina, ki lahko prepreči ponovno gledanje drug drugega skozi daljnoglede in puškine cevi. Žal vsi ne mislijo tako. Današnji čas ni izjema, od nas terja nenehno prizadevanje za vrednote, ki nam omogočajo, da smo ljudje, v katerih prevladajo dobre lastnosti. Ljubezen, spoštovanje, občutljivost za stiske drugih in pristno domoljubje. Domoljub časti svojo domovino, se vsak dan vpraša, ali je prva in edina v njegovem srcu, in niti ne pomisli, da bi kadarkoli opustil en sam delček te ljubezni. Hkrati pa ostro zavrača vsako nespoštovanje pripadnikov drugih narodov in se zaveda, da tudi drugi ljubijo svojo domovino na svoj način. Hkrati tudi ve, da vse vere vodijo k enemu bogu, vsaka na svoj način in vsaka v svojem bistvu lepa in bogata. Vse, kar se dogaja slabega v imenu vere in domoljubja, je zgolj zloraba teh dveh, za iskrene ljudi, svetih pojmov. Prekmurje je stičišče različnosti in naj nikoli več ne bo podvrženo propadu temeljnih človeških vrednot. Prekmurje nam je dalo veliko pomembnih ljudi z vseh področij delovanja, ki so sooblikovali slovensko zgodovino. Dovolite mi, da na tem mestu omenim prvega predsednika republike Slovenije, ki je tudi nocoj z nami.
Nobena skupnost ne more obstajati brez ljudi in prav ljudje so največje bogastvo Prekmurja. Ljudje, ki so znali skozi stoletja ohraniti svoj jezik, kulturo in vero. Nikoli jim ni bilo lahko, vedno so se bojevali na tak ali drugačen način. Prevevala jih je nekakšna melanholija, ki je značilna za življenje ljudi ob Muri. Ravninska pokrajina ljudi oblikuje drugače, jim daje mehkobo in človeško toplino ter jim daje še eno pomembno značilnost. Gostoljubje, ki ga je deležen vsak obiskovalec te dežele. Prekmurski človek je vedno znal obdelovati svojo zemljo, nikoli posegati po tujem in živeti v sožitju z vsemi ljudmi, ki v srcu pošteno mislijo. Zato nikakor ni naključje, da mnogi Slovenci Prekmurje dojemajo kot izredno lepo pokrajino, ki nudi gostoljubje, kulinarične užitke ter ponuja veliko kotičkov za sprostitev in oddih od napornega vsakdana. Turizem v zadnjih letih postaja pomembna gospodarska panoga in to je vidno tudi v Prekmurju. Ne bom našteval vseh destinacij, ker bi lahko kakšno izpustil, kar ne bi bilo korektno. Po letih propadanja velikih gospodarskih družb smo danes vendarle priča obračanju na boljše. Vlada RS ves čas skrbno spremlja dogajanje na tem območju in tudi aktivno ukrepa.
V letu 2018 je na javnih razpisih/pozivih/ukrepih gospodarskega ministrstva ali preko izvajalskih institucij pomoč v pomurski regiji prejelo 68 podjetij (46 gospodarskih družb, 21 samostojnih podjetnikov, posameznikov in 1 zavod). Odobrenih je bilo nekaj več kot 8 mio EUR oz. 3,9 % vseh dodeljenih sredstev. Poleg tega smo v letu 2018 na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) dodelili 2 investicijski spodbudi za investicije. Prva je bila dodeljena podjetju Ocean Orchids d. o. o. Dobrovnik za investicijo v višini 9,3 mio EUR v logistični objekt (za gojenje in hrambo rastlin), ki bo zagotovila 40 novih delovnih mest. Spodbuda je bila dodeljena tudi podjetju Medicop d. o. o. Murska Sobota za investicijo v višini 6,6 mio EUR v skladiščno-razvojni center (za medicinsko opremo), ki bo zagotovila 23 novih delovnih mest. Dogovor za razvoj regij za pomursko regijo trenutno vključuje 18 projektov iz Pomurja v skupni višini 52,8 milijonov evrov. Upravičenci/občine v tem trenutku pripravljajo vloge za neposredno potrditev. Pomurje je pomembna regija znotraj “Termalno Panonske Slovenije”. Odlikujejo jo doživetja dobrega počutja in zdraviliški programi, kulturna dediščina, izjemna kulinarika in srčni ljudje. Slovenska turistična organizacija intenzivno promovira Pomurje in njene turistične produkte preko različnih kanalov doma in v tujini. Vlada je podprla tudi štiri turistične produkte v Pomurju v skupni višini 606 tisoč EUR. Podprla je razvoj in promocijo turistične ponudbe vodilne turistične destinacije Moravske Toplice, Lendava, Radenci v višini 202 tisoč EUR.
Po Zakonu o razvojni pomurski regiji v obdobju 2010 ̶ 2019 financiramo Program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije 2010 ̶2019 v višini 33 mio EUR. Zakon je bil dvakrat podaljšan, letos se program uspešno zaključuje. Podprte investicije so podjetjem omogočile tehnološke posodobitve, ustvarjenih pa je bilo tudi čez 900 novih delovnih mest na območju Pomurja.
Seveda pa ne smemo pozabiti na Slovence, ki živijo onkraj meje, v Porabju. Projekte, pomembne za slovensko manjšino na Madžarskem, vlada v čim večji meri izvaja oziroma podpira v sklopu “Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska”.

Za slovenska podjetja v Porabju si bomo prizadevali najti potencialne investitorje, ki bodo prispevali k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Poleg tega se bomo trudili najti pravno podlago, s katero bi lahko tudi finančno podprli investicije slovenskih podjetij v Porabju.
Spoštovani, obletnica je priložnost za uveljavitev Prekmurja kot območja, pokrajine, v kateri v medsebojnem razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki večinskega slovenskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč tudi Judov in Nemcev, ki vsi razvijajo svoje kulturne in civilizacijske tradicije ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete za uveljavitev te svojevrstne prekmurske večkulturne družbe in njenih vsestranskih razvojnih potencialov. Je priložnost, da okrepimo vse, kar nas je in kar nas lahko povezuje tako doma kot preko meja, kar nas je nenazadnje povezovalo v kulturni zgodovini in še v današnjem času na številnih področjih konkretno dokazuje in potrjuje, da je to mogoče ̶ tudi številni lokalni, regijski in čezmejni projekti, kot je med drugim tudi projekt kandidature Lendave za EPK leta 2025. Naša pravica je živeti v miru in sožitju, naša sveta dolžnost pa si za to prizadevati vsak dan. Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Geografsko si na skrajnem robu, ljubo naše Prekmurje, a v naše misli in srca si nam seglo globoko. Bodi za vekomaj del naše najlepše Slovenije, naj te nikoli več ne zagrne temna noč, naj ti vedno sije sonce.
Hvala