Jože Slokar, slovenski minister za promet v zadnji jugoslovanski vladi

POGOVARJALA SE JE: Jožica Hribar

Pri založbi Modrijan je tik pred obletnico osamosvojitve izšla knjiga Listi iz dnevnika, Slovenci v Beogradu v času osamosvajanja, ki jo je napisal Jože Slokar, nekdanji zvezni sekretar za promet in zveze – danes bi rekli minister – v vladi Anteja Markovića, zadnji vladi nekdanje Jugoslavije. V knjigi, ki sicer zajema celotno življenje avtorja, rojenega v Ajdovščini leta 1934, ki je izkusil življenje pod italijansko oblastjo, Slokar opisuje svojo poklicno pot v Primorju Ajdovščina, na čelu Slovenskih železnic, v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT) in danes težko razumljive bitke za konvertibilne devize ter delo v zadnji jugoslovanski vladi.

V drugem delu pa knjiga prinaša zanimivo in dragoceno osebno pripoved človeka, ki je doživljal razpad države, v kateri je bil del izvršilne oblasti. Hkrati pa je bil kot Slovenec lojalen do svoje nove države in nove oblasti, zato sta z Živkom Preglom, podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta (ZIS), na zahtevo slovenskega vodstva, da ju potrebujejo v Beogradu, vztrajala v zvezni vladi vse do napada JLA na Slovenijo.

Predgovor h knjigi je napisal Slavko Pregl, brat pokojnega Živka Pregla. »Ob vrnitvi ni zmagoslavja. Zasluge se pišejo na novo in v novi zgodovini za vse ni prostora,« pa Pregl povzame tudi Slokarjevo neprijetno izkušnjo po vrnitvi iz Beograda.

Kaj bi kot prometni minister storili v aktualnem primeru Luke Koper?

Predvsem bi od vlade in obalnih občin, še posebej od Kopra, zahteval, da jasno povedo, kaj je strateška opredelitev Kopra in Izole ter pristanišča med njima. Če bi bila opredelitev, da je Koper pristaniško mesto, potem je drugi in pozneje mogoče še tretji tir potreben ne glede na to, koliko tovora ima pristanišče zdaj. Avstrija je dva tira z Dunaja do Trsta zgradila, ko sploh še ni bilo nobenega tovora in je šele proga ustvarila možnosti za industrializacijo dežel ob njej. V našem primeru bi takšna usmeritev zahtevala, da Koper postane okno v Evropo (za Kitajsko ali pa še za koga drugega). V tem primeru je treba za namene pristanišča rezervirati vso obalo med Koprom in Izolo. Če bi že naše prejšnje vlade tako razmišljale in se opredelile, bi že takrat ves izkopani material iz graditve predora Markovec nasipavali v ta predel morja in ustvarili osnovo za prihodnje pomole.

Če pa naj Koper in Izola postaneta turistični, univerzitetni, mogoče celo igralniški mesti, potem je treba pristanišče usmeriti v butično pristanišče s specifičnim tovorom: avtomobili, zabojniki …, obalo med Izolo in Koprom pa je treba nameniti najsodobnejši, moderni rivieri z verigo hotelov na hribčkih nad njo. V tem primeru bi bilo treba obstoječo progo le občutno posodobiti in jo avtomatizirati, vključno z dodatno zgraditvijo novih izogibališč in napajalnih postaj.

Več lahko preberete v tiskani izdaji revije.