Govor Janka Vebra, člana predsedstva ZZB NOB Slovenije ob Dnevu upora proti okupatorju, 26. april 2024, v Zagorju ob Savi, Delavski dom

Spoštovane tovarišice in tovariši,
USTANOVITEV OF IN NARODNO OSVOBODILNI BOJ JE BILO DRŽAVOTVORNO DEJANJE.
V svoji državni zgodovini smo šli Slovenci skozi tri obdobja:
Prvo predstavlja uveljavitev lastne državnopravne identitete po razpadu Avstro-Ogrske monarhije in nastanku prve Jugoslovanske skupne države, ko je nastala 1918 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Drugo obdobje predstavlja narodno osvobodilni boj proti okupatorju (1941-1945) in zgraditev slovenske države v jugoslovanski federaciji.
Tretje obdobje pa je po izstopu Republike Slovenije leta 1991 iz te zveze.
Spoštovani!
V 2. svetovni vojni je bila Kraljevina Jugoslavija napadena s strani Kraljevine Italije, Republike Nemčije, Kraljevine Madžarske, Neodvisne države Hrvaške in drugih. Imenovane so si razdelile slovensko ozemlje.
Hitler je 26. aprila 1941 obiskal Maribor, še isti dan so se sestali zastopniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnega krila Sokolov in kulturnih delavcev v Vidmarjevi vili v Ljubljani in ustanovili v noči na 27. april Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF). Oblikovala je program v devetih temeljnih točkah. Ta je izražal najnaprednejše težnje slovenskega naroda: osvoboditev in združitev vseh Slovencev, obnovo jugoslovanske države, ki so si jo razdelil okupatorji in narodno samoodločbo Slovencev. OF je postopoma zajela večino Slovencev na vsem slovenskem narodnem ozemlju. Zunaj je ostala manjšina, ki je pomagala ohranjati okupacijo.
Kmalu, 29. aprila, je sledila prva in najodmevnejša akcija mladih skojevcev v Mariboru, kjer so zažgali dva gestapovska avtomobila. V spomin na ta dogodek stoji v Volkmerjevem prehodu spominsko obeležje. To je bila prva protiokupatorska akcija v zasedeni Sloveniji izvedena že drugi dan po ustanovitvi OF. Za nacističnega okupatorja je bil to boleč udarec, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da se mu je to zgodilo v središču mesta, v katerem je imel najmočnejše sile v okupirani slovenski Štajerski in ki je samo tri dni prej navdušeno pozdravljalo Hitlerjev obisk. To je bila prva večja sabotažna akcija v Sloveniji, z velikim pozitivnim psihološkim učinkom na slovensko prebivalstvo, ne samo v Mariboru, ampak po vsej Sloveniji. Plazu odpora, ki ga je sprožila, okupatorju tudi z najhujšim nasiljem ni več uspelo zatreti.
Spoštovani!
Narodno osvobodilni boj je bil državotvorno dejanje, saj se je vršil boj za ohranitev svoje države. Tega se je zavedal tudi Kralj Peter II., ki je partizansko vojsko novembra 1944 priznal za regularno vojsko in Tita za predsednika začasne vojne vlade Jugoslavije. NOB je postala zavezniška sila, priznana koncem leta 1944. Partizanov od 1. novembra 1944 ni bilo več, ker jih je kralj Peter II. priznal za svojo vojsko, regularno redno vojsko države Jugoslavije, imenovano Jugoslovanska armada, katera se je formalno preimenovala šele 1. marca 1945 v JA. Tako je NOB ohranil takratno državo Kraljevino Jugoslavijo, ki je po osvoboditvi po mirni poti z volitvami 11. novembra 1945 in sprejemom zvezne Ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije 31. januarja 1946 prešla iz kraljevine v republiško ureditev.
S tem je bila izvedena tudi velika narodna sprava med pristaši monarhije in Titovimi republikanci. Vlada narodne enotnosti Tito-Šubašić ustanovljena 1. novembra 1944, mednarodno priznana marca 1945 je vladala vse do volitev 11. novembra 1945, to je več kot leto dni. Pred splošnimi volitvami se je dr. Ivan Šubašić, kraljev pripadnik in zunanji minister Titove Vlade, s soglasjem Kralja Petra II., s svojimi pristaši, prostovoljno odrekel sodelovanju na volitvah in Titovim republikancem podaril popolno zmago na volitvah 11. novembra 1945 za vojne zasluge. Tako so Titovi republikanci dosegli vse kar so bili dogovorjeni s Kraljem Petrom II.. Republika Jugoslavija je kasneje še pridobila po II. s. v. narodna ozemlja Slovencev in Hrvatov: Dalmacijo, Istro in zahodni del primorske sedanje Slovenije. Kralj Peter II. je predal Titu in NOB vso oblast po korakih, med vojno in po njej.

Znotraj izglasovane Republike Jugoslavije je Republika Slovenija prvič dobila svojo lastno državo s sprejemom zvezne ustave leta 1946 in pozneje še z lastno republiško ustavo sprejeto 1947. To je bil temelj, da je Republika Slovenija lahko izstopila iz te zveze na samostojno pot leta 1991, ko se je osamosvojila. To dejstvo je zapisano v preambuli Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, kjer je zapisano v drugem odstavku, da je bila Republika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi in je le del svojih suverenih pravic uresničevala v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Tudi junijsko geslo OF 1941, o pravici slovenskega naroda do samoodločbe, je zapisano v prvem odstavku 3. člena Ustave republike Slovenije iz leta 1991.

Spoštovani!
Sedanja Republika Slovenija se je ustvarila skozi dve svetovni vojni. Naša državnost tako ali drugače traja že od leta 1918, to je 106 let in ne 33 let kolikor šteje obdobje samostojnosti. Zavedamo se, da osamosvojitve ne bi bilo, če se ne bi odločili za Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. To nam je dalo podlago, da smo tudi v narodno osvobodilnem boju proti okupatorju, lahko uveljavili zgraditev slovenske države na osnovi kraljevine in jugoslovanske federacije, kjer smo ohranili pravico do samoodločbe in jo s plebiscitom tudi uveljavili.
V Sloveniji je še vedno 500 prikritih partizanskih grobov borcev OF-NOB, na področjih jugoslovanskih držav pa je pokopanih neznano kje od pet do sedem tisoč borcev slovenske narodnosti in obstajajo partizanske grobnice brez imen padlih borcev. Upam, da se slovenska politika zaveda tega in bo storila vse, da zavaruje naš narod, njegovo državo, da spoštuje naše prednike, ki so to omogočili in bo prisluhnila svojcem padlih in pogrešanih partizanov, ki pozivajo državo, da poišče svojo vojsko. S tem bo izkazala državniške časti pri obeležjih domačih in zavezniških vojsk, ki so delovale državotvorno tako, da so omogočile nastanek države Republike Slovenije od I. svetovne vojne naprej.
Spoštovani zbrani,
Na koncu svojega govora vam izrekam čestitke ob Dnevu upora proti okupatorju, dnevu ustanovitve OF in vam želim prijetno praznovanje praznika dela.