Speči agenti stare oblasti so na preži
Z zanimanjem sem prebral odziv na dokaj nenavaden naslov dr. Tamare Greisser Pečar, Dunaj, objavljen 13. julija v Nedeljskem dnevniku na str 13. Drži, da zgodovinopisje temelji na resničnih in realnih dejstvih, interpretacije so često pristranske ali celo zlonamerne z namenom političnega obračunavanja polpretekle zgodovine. Odgovor na odziv speči agenti (1) je dobro mišljen toda strokovno nepodprt, ker ne izkazuje prav nobenega dokaza o nasprotnem. V konkretnem primeru gre torej za novo zagovarjanje in rehabilitacijo duhovnika Lambert Erlicha, katerega je zaradi ovaduštva in narodnega izdajstva leta 1942 na smrt obsodila OF atentat pa izvedel VOS. Že iz samega besedila avtorice je razvidno, da je bil imenovani duhovnik poleg svojega narodnjaštva hkrati tudi velik nasprotnik komunizma in vpliven mož. Kot velik nasprotnik komunistov je stopil na stran okupatorja in Gestapu izdajal svoje brate po veri ter jih pošiljal v smrt. Vzroki za to dejanje se ponujajo kar sami. Odpor proti okupatorju je nase prevzela KP zaradi predvojnih ilegalnih izkušenj, ker drugega ni bilo. Sporazum med Vatikanom in Hitlerjem iz leta 1936 je duhovnik izkoristil za svoja nizkotna dejanja. Podobne zgodbe nedolžnih ovčic politično pristranskih zgodovinarjev so Slovencem že poznane iz rehabilitacij škofa Gregorija Rožmana in generala Leona Rupnika. Zato od novih zgodovinarjev nikoli nihče niti z besedo ne omenja verskega referenta duhovnika Jožeta Lampreta, ki je skrbel za duhovno oskrbo narodno osvobodilne vojske ali partizanov in prebivalstva s katerim se je narodna vojska srečevala. Ničesar o njegovem pohodu z 14. divizijo na Štajersko, ko je na ramenih s Kajuhom in kulturniki nosil v snegu in ognju v boju ranjene partizane. Ničesar in nikoli tudi ne o mariborskem škofu dr Tomažiču, ki je bil v času okupacije izobčen iz cerkve in vere ter bil v priporu, ker ni sodeloval z nacisti. Ničesar tudi ne o priorju Kartuzije Pleterje dr Josip Edgar Leopoldu, ki je sodeloval s partizani ter se komaj rešil gotove smrti ko je bil aretiran. Omenjeni zgodovinar Možina tokrat že piše svojo novo resnico o Dražgošah. V ta namen je potreben ogled kraja dogodka in spominskih plošč z imeni vaščanov, katere so Nemci iz maščevanja postrelili ter požgali in razstrelili vas. Zgodovina je mati modrosti pa nas še vedno nič ne nauči. Nekateri v imenu demokracije znova bredejo v razdvajanje naroda in netijo nemir. Znano je, da tovrstni pisci v svojih navedbah nikoli ne omenjajo okupacije Slovenije ne okupatorjevega nasilja, streljanja talcev, izgona Slovencev, požigov vasi, grožnje z izumrtjem naroda, česar posledica je bila množična vstaja in upor naroda. Med okupacijo ne priznavajo kolaboracije, ovaduštva in izdajstva ter povzročenih smrti lastnega naroda. Za kolaborante je bil to le boj proti komunizmu s hlapčevanjem za privilegije in oblast za vsako ceno z izgovorom na komunizem, kar danes še vedno podtikajo Osvobodilni fronti. Poslanec dr Martin Premk je o narodovi zgodovini na eni izmed zadnjih sej v Državnem zboru nekaterim poslancem že odprl pota obzorja. Manjkali so le zgodovinarji. Znano je, da je zgodovinarka že pred leti po cerkvah predavala neresnično zgodovino na temo požigi vasi in cerkva na kočevskem. O vzrokih likvidacije duhovnika Erlicha je očitno v zmoti tudi zgodovinar dr. Janez Juhant, katerega se tudi omenja v tekstu je pa tudi podal svoje podobno videnje na omenjeno temo pod št. 2. Morda je to naključje ali pa dogovorjen očitek na novinarja in uredništvo Dnevnika na osnovno tematiko z dne 6. julija 2022. Mene osebno in verjetno tudi večino bralcev zgodovinarja nista prepričala. Ravno nasprotno. Prav bi bilo, da bi si še nepoučeni o dogodkih druge svetovne vojne na Slovenskem prebrali neodvisno in strokovno delo Hoja s hudičem dr. Gregor Kranjec, Toronto, Kanada. V prodaji založbe Ciceron. Knjiga je znanstvena in primerna za učbenike srednjih in višjih šol. Knjiga posebno velja tistim, ki hočejo prikazati, da je bila kolaboracija s hudičem nujna, da bi ubranili slovenski narod pred brezbožnim komunizmom toda v cilju lastnih interesov po zadržanju predvojne oblasti. Zgodovina se ponavlja. Vstaja in oborožen odpor proti okupatorju, partizanski boj je veličina, ki je prinesel osvoboditev od nacizma in fašizma ter ne samo revolucija z novo državno ureditvijo po tedanji volji naroda. Potrebno bo znova sprožiti vstajo za resnico, kajti osvoboditi se bo potrebno vseh laži, ki jih vsakodnevno še vedno poslušamo.
Srečno Slovenija.
Miroslav Potočnik, Kamnik
