Pri vasi Nadlesk na Nadleškem polju v občini Loška dolina je poleti 1944 potekalo eno izmed najbolj burnih dejanj takratnega obdobja. Leta 1943, ko je nemška vojska v Evropi že doživljala težke udarce zaveznikov in ko so se britanske vojaške misije prepričale, da je v Jugoslaviji partizansko gibanje veliko bolj aktivno v boju proti Nemcem in njihovim zaveznikom kot četniško, je počasi pričela pritekati zavezniška pomoč NOVJ.
Zelo pomembno vlogo pri delovanju in gradnji oziroma pripravi letališča sta odigrala Vinko Drobnič in Stane Oberstar. Spomladi leta 1944 sta sprejela pošiljko orožja v Loškem Potoku. Zaradi ogroženosti in nevarnosti pred odkritjem, sta sklenila, da morata poiskati območje, ki bi bilo primerno za izgradnjo letališča. Izvedela sta, da je Nadleško polje kot nalašč za izgradnjo letališča. Ker je v navedenem letu število partizanskih ranjencev zaradí težkih bojev močno naraslo, so na pobudo zavezniških sil partizani ob pomoči domačinov uredili pristajalno stezo, na kateri je v nekaj manj kot treh mesecih pristalo 36 zavezniških letal. Tako se je sredi junija 1944 v Loški dolini zbrala ekipa za pripravo letališča. Ob pomoči domačinov so partizani na Nadleškem polju zravnali jarke in vzpetine, posekali grmovje, odstranili lesene in kamnite mejnike. Letališče je v širino merilo 100 metrov, v dolžino pa kar 1200 metrov. Prvo partizansko letališče Nadlesk oz. v zavezniških letalskih kartah označeno pod imenom Picadilly Club je odigralo ključno vlogo pri evakuaciji ranjencev z območja cele Slovenije, oskrbi z orožjem, prevažanju drugih vojaških materialov, opreme, ter pri vzdrževanju zvez z zavezniki v južni Italiji. Poveljstvo letališča je sprva delovalo v Nadlesku, konec avgusta pa se je premaknilo v bližnjo Šmarato. 21. Julija 1944 je bilo že vse nared, da sta v Nadlesku pristali prvi zavezniški letali. Letališče je delovalo vse od 21. julija pa do 9. septembra. Dan kasneje so letališče napadle združene nemško-domobranske enote. Letalski ekipi seje uspelo umakniti na varno. Od takrat naprej so zavezniška letala pristajala v Beli krajini.
Letališče Nadlesk se je s svojim nastankom tako vpisalo v vse letalske zemljevide zavezniških letalcev ter predstavlja zelo pomemben mejnik v zgodovini slovenskega partizanskega boja in sodelovanja z zavezniki. Letališče Nadlesk se je tudi vpisalo v slovensko zgodovino kot del izredne humanitarne akcije, saj so evakuirali okrog 600 ranjencev iz skrivnih partizanskih bolnišnic, najbolj znani sta Franja in Pavla, od koder so jih odpeljali v zavezniške bolnišnice v Južni Italiji, predvsem v Bari. Bolnišnica Franja je kot najbolj znana prejela tudi naziv evropske dediščine. Vsako leto marca v počastitev krajevnega praznika v sodelovanju z Združenjem borcev NOB Rakek, Dragonarji in ostalimi gosti ter udeleženci pripravimo proslavo. Smrt fašizmu, svoboda narodu!
Prvonagrajeni spis, avtorica Liza Perko, 8. a, Osnovna šola Jožeta Kranjca Rakek
