MARJAN ŠIFTAR,
član predsedstva ZZB NOB Slovenije
SLAVNOSTNI GOVOR NA SLOVESNOSTI OB ODKRITJU OBNOVLJENEGA SPOMINSKEGA OBELEŽJA IN 80. OBLETNICI USTANOVITVE OF TER 30. OBLETNICE RS, V LENARTU, 29. MAJA 2021
Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, gospe in gospodje,
1.nekaj tisoč spomenikov in spominskih obeležij širom Slovenije in tudi preko njenih meja ohranja spomin na aktiviste in borce OF in NOG in na številne dogodke med NOB, na žrtve fašističnih in nacističnih okupatorjev in njihovih domačih sodelavcev, na silno trpljenje civilnega prebivalstva med vojno. So pomemben del našega kolektivnega zgodovinskega spomina, trajni pomniki uporništva naroda, ki so ga obsodili na izginotje, na uničenje, preselitev ali asimilacijo.
2. Tudi obnovljeni spomenik v spomin padlim borcem ob katerem smo danes zbrani je del tega velikega spominskega mozaika; je priložnost, da se spomnimo dogodka iz 1944. leta, ko so gestapovci v Spodnjih Žerjavcih pobili tri partizane, Konrada Škrofiča – Krušnika, Leopolda Bana in Antona Zemljiča. Je pa tudi priložnost, da dvignemo glas protesta zoper ne tako redke primere nespoštljivega in moralno zavržnega ravnanja s spomeniki in tudi v vseh pogledih grobega vandalizma, ko so oskrunjani, poškodovani in uničevani spomeniki NOB. Za določene v Sloveniji so ti očitno moteči zaradi zgodovinskega spomina, ki ga predstavljajo in sporočil, aktualnih tudi za današnji čas. Kot je za nekatere moteča ZZB, ki bi jo želeli celo prepovedati po sodni poti.
3. Ko letos, ob 80. obletnici ustanovitve OF in začetkov upora zoper okupatorje ponovno in še bolj zavračamo laži, prikrajanje zgodovine in spravaštvo na temelju ti. uravnoteževanja ali celo izenačevanja partizanstva, NOB in kolaborantstva pa hkrati s ponosom poudarjamo – in smo to zapisali tudi v “Spomenico ZZB ob 80. obletnici OF “, da je upor zoper okupatorje bil zgodovinsko in politično daljnovidno državotvorno dejanje. Temeljil je na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih silnic, ki ni ideološko pogojeno in izključujoče. Zaradi svoje širine in množičnosti OF, te edinstvene pluralistične narodne in osvobodilne organizacije in gibanja, kakršnega ni bilo nikjer drugje, je bila OF hrbtenica narodnoosvobodilnega in socialnega gibanja za pravičnejšo družbo in ljudske oblasti slovenskega naroda.
27. april ostaja, verjamem ne samo za ZZB, ob sicer politično kompromisni in ne slučajno zamegljujoči zakonski opredelitvi praznika tudi in predvsem praznik NOB in spomin na OF !
Pravijo, da bi se Evropa osvobodila tudi brez boja Slovencev. Toda ali bi mogli imeti danes ponosno dvignjeno glavo, če bi se takrat potuhnili in preračunljivo tehtali, kam se bo obrnila vojna sreča, ali če bi kot narod stali na strani tistih, ki se jih je odrekla zgodovina? Ali kot je dejal pokojni škof Vekoslav Grmič: »Odločitev za osvobodilni boj, za OF, je bilo etično dejanje, naj ga presojamo s katerega koli resnično humanega nazorskega vidika.”
Še tako problematične in zgrešene poteze in ravnanja sedanjih oblastnih in političnih upravljavcev slovenske države, ki sicer zmanjšujejo njen ugled v mednarodnem okolju, kakršnega si je ustvarila in uživala ob ustanavljanju, ne morejo izbrisati zgodovinske vloge in ugleda slovenskega partizanskega gibanja !
4. Slovenci smo bili drugič pred zahtevnimi preizkušnjami pred tremi desetletji, leta 1991. Vedeli smo, kaj hočemo; vedeli smo, kaj je naš skupni nacionalni interes. Imeli smo vizijo, imeli smo cilj, utemeljen v jasnih vrednotah, v naši svobodoljubni dediščini. Legalno in kar najbolj demokratično smo uresničevali pravico do samoodločbe v zgodovinskih okoliščinah, kakršne so narodom le redko dane, in pri tem nismo posegli v enake pravice drugih narodov. Takrat smo pozabili na razlike in zamere. Zmogli smo, ker smo zmogli široko in trdno soglasje, ker smo znali in hoteli povezati neizmerno svobodoljubno energijo ljudi, naroda, zagotoviti politično enotnost in povezanost ljudi in politike ter v tem utemeljeno vzajemno zaupanje, pridobivati in širiti razumevanje, podporo in zaveznike v mednarodnem okolju ter premišljeno, a odločno uporabiti tudi oboroženo silo za obrambo svoje legitimne odločitve. V mednarodno skupnost narodov in držav smo vstopali z velikimi pričakovanji in zanosom kot del nekdanje zmagovite protifašistične in protinacistične koalicije v času zahtevnih globalnih in regionalnih preizkušenj.
5. In letos, ko praznujemo 30. obletnico, pa naj tudi zdaj in tukaj še bolj poudarimo nesporno zgodovinsko povezanost, zgodovinski lok, ki povezuje NOB in osamosvojitev: neizbrisni in konkretni temelji za našo osamosvojitev in samostojno državo so se ustvarjali med in z NOB !
Ob letošnjem prazniku 80. obletnice ustanovitve OF oz. obeleževanju praznika upora proti okupatorju, je veleposlanica ZRN v svoji rezidenci, v Vidmarjevi vili, svečano odkrila spominsko ploščo, ki spominja na zgodovinske začetek nastajanja temeljev tudi sedanje samostojne Slovenije in se v slovenščini opravičila ob tem za vso gorje, ki so ga njeni sorojaki povzročili slov. narodu med vojno. Izvršilna oblast – vlada in PRS – pa je isti dan globoko v kočevskih gozdovih organizirala sramotno proslavo ob dnevu upora in izkoriščala zgodovinska dejstva o usodi tigrovcev- borcev proti fašizmu že več let pred začetkom 2sv. za svoje aktualne politične potrebe, ti. spravo in uravnoteževanje, ne da bi se z besedo omenila OF in z javnim opravičevanjem, da predsednik ZZB ni bil povabljen zaradi epidemioloških omejitev.
6. Na pragu formalnega obeleževanja razglasitve samostojnosti naše države pred 30. leti, ko smo imeli sanje in zrli v nov dan smo lahko ponosni da imamo državo in na marsikaj kar smo dosegli v minulih treh desetletjih. Hkrati pa so številni razlogi tudi za naša razočaranja, neizpolnjena pričakovanja in naše skupno nezadovoljstvo ter zaskrbljenost – v mnogih pogledih tudi z današnjim stanjem, z mnogim kar je povezano s sedanjo pandemijo ali je ta le slabo prikrivan alibi. Z utemeljitvijo, da je bila sicer dosežena osamosvojitev, zdaj pa sta potrebna še osvoboditev in dokončanje tranzicije. Pa ne gre le za napade na sodstvo, tožilstvo, računsko in tudi ustavno sodišče, organizirane in načrtne poskuse obvladovanja »medijske krajine«, še posebej za podrejanje STA tudi z nezakonitim finančnim izčrpavanjem, “tvitersko vodenje države” brez političnega in moralnega razmisleka, za vprašljive in neutemeljene kadrovske spremembe, ko se na vodilna mesta pomembne institucije imenuje kandidata, ki sam javno priznava, da o njenem delovanju ne ve kaj dosti, za uporabo metod javnega linča drugače mislečih, kritikov vlade in vladajoče stranke in še za marsikaj, kar ruši vladavino prava, demokratične standarde, krepi avtokratsko vladanje in še bolj zmanjšuje zaupanje in podporo ljudi ter uresničuje koncept “druge republike”.
Vztrajno kratenje ustavne in v demokraciji legitimne, tudi ustavno varovane pravice do izražanja javnega mnenja, nezadovoljstva z ukrepi vladajočih na mirnih shodih, kaznovanje mladih, ki so se le želeli vrniti v nerazumno dolgo zaprte šole in s svojimi sporočili niso nikogar ogrožali ter so postali simbol upora in svobode, politika ustrahovanja, groženj z represijo in njegovo uporabo, ki le še dodatno zmanjšuje zaupanje in podporo ljudi, z izvajanjem sankcij, pa so le dodatni in posebni razlogi naše zaskrbljenosti in nezadovoljstva.
Žalostno pri tem je, da temu botruje predsednik republike s svojim neopredeljevanjem do številnih problematičnih ukrepov in politike sedanje vlade in vladajoče koalicije. Državljani in državljanke Slovenije upravičeno pričakujemo, da bo predsednik države končno začel proaktivno uveljavljati svojo moralno avtoriteto, če tudi jo sam nojevsko zavrača, čeprav je ona utemeljena v neposredni večinski podpori državljanov in državljank na volitvah.
7. Pred vrati je že drugo predsedovanje Svetu EU in začenja se Konferenca o prihodnosti Evrope, ki bi naj bila dialog z državljani, razprava o tem kakšno EU želimo, kako se naj razvija naprej, kako naj deluje.
Predvsem pa, da bo to tudi razprava o prihodnosti naše države, kakšno Slovenijo želimo, priložnost za pripravo nove družbene pogodbe o ohranitvi in razvoju slovenskega naroda in RS, čas za formiranje nove fronte – za krepitev medgeneracijskega sodelovanja, za stalno ustvarjalno prepletanje življenjskih in delovnih izkušenj starejših in mlajših, mladostne zagnanosti in preudarnosti vseh »mladih po srcu«, za novo fronto vseh, ki jim je Republika Slovenija skupna domovina in njen obstanek in razvoj kot demokratične, pravne in socialne države skupni cilj. Terjamo in utemeljeno pričakujemo drugačno ravnanje in, da čim prejšnje volitve zagotovijo nujno potrebne spremembe.
Upravičena je zahteva, da sedanji in predvsem bodoči upravljalci predvsem z lastnim vzgledom in ravnanji skrbijo in popravijo tudi ugled naše države v mednarodnem okolju ne pa da, kot smo lahko poslušali te dni, cinično apelirajo na vse nas, da naj nekaj damo tudi na državotvornost, na ugled države, ker če ugled zapravimo s tem, da sami sebe razrušimo sredi predsedovanja Svetu EU bodo posledice plačevale tudi še naslednje vlade…”. Res je, vendar, kdo ruši ugled, kdo sprejema sedaj odločitve, ki bodo bremenile naslednje vlade in predvsem ljudje? Sprenevedanje in cinizem avtorjev je v tem pogledu več kot očiten, ker ve se kdo se prepira tudi javno s tujimi diplomati, novinarji, ignorira tudi pozive institucij EU in drugih za izpolnitev svojih obveznosti do STA, označuje sedanjega predsednika ZDA za najslabšega v zgodovini ZDA, z neustavnimi in nezakonitimi manevri preprečuje zaključevanje zakonitega postopka imenovanja tožilcev za evropsko javno tožilstvo, kdo paktira s kršilci pravil in vrednot EU, noče spoštovati prakse v evropskem parlamentu, v nasprotju z lastnim zakonom izobeša tujo zastavo.
Pri čemer je šlo še za mnogo več in bolj problematično in moralno zavržno držo: ne prvič smo kot država v zadnjem obdobju odrekli podporo in solidarnost s palestinskim narodom, z nedolžnimi desetinami nedolžnih otrok in drugih civilnih žrtev v Gazi, največjem odprtem zaporu na svetu in se simbolno postavili na stran sile – Izraela -, ki grobo krši človekove pravice, ne spoštuje odločitev VS OZN in rasistično obravnava palestinski narod, nadaljuje z okupacijo palestinskega ozemlja in hkrati obtoževali v Sloveniji živečo palestinsko skupnost, da podpira terorizem.
Spoštovani,
nekateri nas skušajo prepričati, da so vrednote NOB in OF preživele, da so ideološki konstrukti. Tem in takim naj znova sporočimo, da so v veliki zmoti. Te vrednote so v svojem bistvu občečloveške moralne in humanistične, mednarodnopravno potrjene in utemeljene. Naša zavezanost njim in njihovi obrambi in širjenju ostaja naše skupno vodilo za delovanje tudi v prihodnje. Tudi zato za ZZB ni bilo dileme leta 1991, kot je ni bilo za partizansko generacijo, ki je dokazala, da veliki narodi niso veliki po številu preštetih glav, temveč po velikem srcu in vrednotah, po človečnosti, pogumu, svobodoljubnosti, po tem, da so ljudje pripravljeni za vse to žrtvovati celo najdragocenejše, kar ima vsakdo izmed nas – življenje.
Petanjci/Lenart, 29. maj 2021
