Sporočilo za javnost

Ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst

Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije bo v sodelovanju s TV Medvode pripravil osrednjo slovensko proslavo ob dnevu spomina na holokavst. Tokrat zaradi epidemije koronavirusa v virtualni obliki na Facebooku ZZB NOB Slovenije in YouTube kanalu, v sredo, 27. januarja ob 20. uri. Slavnostni nagovor bo imela pisateljica, filozofinja, sociologinja in esejistka Spomenka Hribar, za kulturni del programa pa bomo uporabili najbolj sporočilne točke iz proslav preteklega desetletja, ki smo jih pripravljali v Pionirskem domu in Kinu Šiška.
Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta se bomo spomnili vseh žrtev nacizma in fašizma, vseh, ki so trpeli v nemških, italijanskih, ustaških in madžarskih koncentracijskih taboriščih po Evropi, še posebej pa slovenskih internirank in internirancev, ukradenih otrok, zapornikov, izgnancev, beguncev, talcev in drugih žrtev vojnega nasilja. Prav tako tudi vojakov sovjetske Rdeče armade, ki so 27. januarja 1945 osvobodili največje nacistično taborišče Auschwitz – Birkenau.
Naj spomnim na nekaj številk, ki jih vse preradi danes nekateri pozabljajo, v naših osnovnih in srednjih šolah pa o tem skoraj nič ne učijo. V koncentracijskih taboriščih je bilo med drugo svetovno vojno skoraj 59.000 Slovenk in Slovencev. Največ na Rabu – 15.000, Gonarsu 5.000, Renicciju 5.000, v Mauthausnu 4.200, Dachauu 4.000 in Auschwitzu 2.350. Največ Slovenk in Slovencev je umrlo v tržaški Rižarni, podružnici Auschwitza, in sicer več kot 3.000. Ko seštejemo vse te številke, pridemo do grozljivega podatka, da je bilo vseh Slovenk in Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno končali v plinskih celicah, krematorijih ali bili drugače nasilno pobiti, umrli od lakote in bolezni, skoraj 13.000. Če k tem številkam dodamo še 80.000 ljudi, ki so bili v zaporih po Sloveniji (Ljubljanski zapori, Mariborski zapori, celjski Stari pisker, Begunje, Koper in Novo mesto), prav toliko izgnancev in beguncev, 20.000 ljudi na prisilnem delu, konfinaciji in vojnem ujetništvu ter 4.000 ustreljenih kot talcev, potem vidimo kako visok davek so žrtvovali naši predniki, da imamo danes svobodo.
Zato moramo ohranjati spomin na naše žrtve vojnega nasilja, na partizane, na zmagovito zavezniško koalicijo, katere del smo bili. Ohranjanje spomina in vrednot NOB pa naj bo tudi opomin, da se kaj podobnega, kot se je dogajalo pred 80 leti, ne bi nikoli več ponovilo.

Janez Alič, predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja

Marijan Križman, predsednik ZZB NOB Slovenije