KULTURA
Podvig v ilegalni partizanski tiskarni Trilof
Pred 75 leti natisnili 1500 izvodov Prešernove Zdravljice
ZZB NOB Slovenije bo letos kot ključno programsko usmeritev posvetila kulturi v NOB. Poudarek bo dan 75. obletnici ponatisa Prešernove Zdravljice, ki je simbolnega kulturnega pomena za suverenost slovenskega naroda. Ob 100. obletnici prvega izida so v ilegalni partizanski tiskarni Trilof med drugim natisnili tudi 1500 oštevilčenih izvodov Prešernove Zdravljice.
Ilegalna partizanska tiskarna Trilof je bila zgrajena ob tretji obletnici OF in tako je tudi dobila ime (tri leta Osvobodilne fronte, 27. 4. 1944). Tiskarno so zgradili visoko na pobočju grebena Igale nad dolino Ločnice pod skalovjem v Belem potoku, nasproti Katarine pri Medvodah, v bližini domačije Ažman. Največ zaslug za gradnjo in opremo (stroj za tiskanje in črke) je imel Edo Bregar – Don.
To je bila prva tiskarna na Medvoškem, delovala pa je v nemogočih razmerah in ob pomanjkanju tehničnih sredstev. Po kakovosti izdelave in oblikovanju pa je z Zdravljico ustvarila enega najlepših tiskov v času druge svetovne vojne. Prvo gradivo je bilo natisnjeno 25. junija 1944 v bunkerju pod zemljo, izkopanem na težko dostopnem skritem kraju. Tiskarna je delovala do sredine septembra 1944. Ker so varnostne razmere za Trilof postajale vse bolj problematične, so po ukazu vodstva OF za Gorenjsko tiskarno sredi septembra 1944 preselili v Davčo.
Na nagovarjanje Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko je Edo Bregar – Don naredil nov, zmogljivejši in za tisk večjega formata sposoben tiskarski stroj. Začela se je gradnja skrite stavbe bliže cesti v dolini Ločnice. To drugo tiskarno so poimenovali Donas. Ime je dobila po legalnem imenu konstruktorja stroja Don (Edo Bregar – Don) in prvega zloga imena Naste Sešek – Julije, ki sta imela največ zaslug za izdelavo novega tiskarskega stroja. Tiskarski stroj je bil namenjen predvsem za tiskanje plakatov in časopisov.
S tiskarno Donas je povezan tudi Gorenjski glas. V njej je bila natisnjena prva, rojstna številka Gorenjskega glasa, ki je izšla 21. avgusta leta 1944. Sledili sta še dve številki, in sicer 8. septembra in 20. septembra. Vsaka je izšla v nakladi skoraj dva tisoč izvodov, kar je bil za takratne čase in vojne razmere izjemen dosežek. Gorenjski glas je bil takrat glasilo pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko.
Aljaž Verhovnik