DOVCE – 3. FEBRUARJA 2019

Aljaž Verhovnik,
generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, ob počastitvi 75. obletnice napada Južnoprimorskega odreda na fašistično kolono, Dovce, 3. februarja 2019

Spoštovani!
Okoliščine v začetku 20. stoletja so zlasti na Primorskem prizadejale poledice 1. svetovne vojne. Italija je zaradi hlastanja po Istri in Južni Tirolski v to vojno vstopila leta 1915. To se je odločila po tem, ko si je s tajnim Londonskim sporazumom pri Antanti zagotovila zasedbo kar tretjine ozemlja današnje Slovenije. To se je z Rapalsko pogodbo novembra 1920 žal tudi zgodilo. Že leto kasneje so Slovenci na tem območju italijanske zasedbe, občutili nasilen vzpon fašističnega režima. Okrutni sistem Benita Mussolinija je postavil nadvlado italijanske rase in uvedel raznarodovalne ukrepe zoper druge narode in manjšine. Med njimi tudi nad Slovenci, ki so po rapalski odločitvi ostali okleščeni v okovih režima, ki je slovenstvo obsodil na smrt. Začelo se je aktivno poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov, ki so ga fašistične oblasti strokovno poimenovale kar »obmejno čiščenje«. Slovenci in Hrvati so dobili naziv »tujerodni« državljani, iz javnih uradov pa je slovenščina izginila. Absurdnost in neizprosnost fašistične doktrine kažejo najbolj nori ukrepi poitalijančevanja slovenskih imen in priimkov in to celo na nagrobnikih že pokojnih Slovencev. Požig Narodnega doma v Trstu in Tržaški procesi pa so že pred pričetkom 2. svetovne vojne pokazali zobe in okrutnost Dučejevega krvoločnega sistema.
V takšnih okoliščinah so se znašli borci Južnoprimorskega partizanskega odreda, ki je ena izmed najbolj znanih partizanskih vojaških enot, ki so med Narodnoosvobodilnim bojem delovale na Primorskem. Teritorij njegovega dela je bil na področju Krasa, Vipavske doline in podnanoškega področja na Primorskem, občasno pa tudi v Brdih in Trnovskem gozdu. Zanimivo je, da je bil ta odred trikrat ustanovljen in tudi razformiran, kar ni bila praksa v nobeni drugi partizanski vojaški enoti. Septembra 1944 je bil Južnoprimorski odred dokončno ukinjen. Zgodovinsko pomemben je podatek, da je ta odred iz svojih vrst poslal kar 1.500 bork in borcev v sloviti 9. korpus, ki je Primorski dokončno izboril svobodo.
Kot da fašizem v slovenski prostor že sam po sebi ne bi prinesel dovolj sovraštva in nasilja, so se nekateri slovenski politiki in duhovščina, leta 1941, ob napadu Sil osi na Kraljevino Jugoslavijo odločili, hlapčevsko sodelovati z okupatorjem. Z željo po oblasti, so uperili orožje zoper lasten narod. Po ukazu fašističnega generala Maria Robottija je bila na območju Ljubljanske pokrajine ustanovljena »Milizia volunteria anticomunista« (Prostovoljna protikomunistična milica), v partizanskih krogih pa se je te enote prijelo ime »Bela garda«. Tako se je na podlagi, sprva politične kolaboracije, zlasti predvojne Slovenske ljudske stranke in Rimokatoliške cerkve na območju Ljubljanske pokrajine, pričela tudi aktivna vojaška kolaboracija na slovenskem ozemlju. Ob zlomu fašizma, septembra 1943, je Bela garda doživela hud poraz s strani slovenske narodnoosvobodilne vojske. Temu pa je sledilo še bolj kruto obdobje aktivne kolaboracije. Italijanska okupacijska ozemlja je zasedel nemški vojaški stroj, ki je bil še bolj neizprosen do Slovencev. V takih okoliščinah so ostanki Bele garde, slovenske politične desnice in duhovščine aktivno zaprisegli Hitlerju v boju proti slovenski narodnoosvobodilni vojski.
Zdi se, kot da so zgodbice o kolaboraciji že izpete. Vendar politična situacija ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi kaže na ponoven vzpon idej nacifašizma. Ideologijo nacizma in fašizma so vsaj uradno nekatere evropske države prepovedale. V Sloveniji tega ne poznamo. V praksi se iščejo obvodi ponovnega vzpona nacifašističnih idej, z nadvlado ene rase, za ceno pokoritve drugih. Tudi Slovenija ni imuna na takšno dogajanje. Zlasti na Primorskem smo vsake toliko časa priča napadom fašističnih provokatorjev, ki nekaj metrov čez mejo brez vsakih težav paradirajo skozi mesta in propagirajo krvoločno in sovražno ideologijo neofašizma. V Sloveniji smo bili pred kratkim priča pojavu izobešanja nacistične zastave s svastiko, simbolom hitlerjanskega zločinskega režima. Organi pregona zoper takšno dejanje niso imeli moč vplivati, saj da slovenski pravni sistem tega ne omogoča. Oprostite, ampak izobešanje simbolov okupatorjev, je zame ne samo prekršek, ampak kršitev temeljnih človekovih pravic in ustavnih svoboščin ter kliče po najhujšem kaznivem dejanju hujskaštva in rušenja demokratične ustavne ureditve Republike Slovenije, ki je kot država zgodovinsko utemeljena tudi na dosežkih slovenskih partizanov.
Neizpodbitno je zgodovinsko dejstvo, da so bili slovenski partizani, pod okriljem Osvobodilne fronte, edina vojaška in politična organizacija odporništva na slovenskem, katera je imela interes ohraniti slovenstvo na sploh. Kot posledica te usmeritve sta bili borba za svobodo in mir. Nadalje pa vzpostavitev slovenske državnosti in prostovoljne odločitve za vključitev v federalno Jugoslavijo. Zato je zvezda ne samo simbol partizanstva, temveč tudi državotvornosti ter osvoboditve in zmage nad največjim zlom človeštva – fašizmom in nacizmom, h katerima sodi tudi kolaborantstvo, ki je za vsako ceno krvi lastnega naroda, neusmiljeno in izdajalsko hlastalo po oblasti.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je napredna organizacija civilne družbe, katera je izšla iz nekdanjih borcev, partizank in partizanov. Kasneje pa se je vse bolj oblikovala kot organizacija, ki je spodbujala rast in razvoj domovine. Ker so Zvezo borcev ustanovili prav tisti, ki so sploh omogočili preživetje slovenskega naroda, je logično, da se je ta organizacija aktivno vključevala v pomembne odločitve, ki so krepile obstoj slovenske suverenosti in državnosti. Tukaj imam v mislih upor zoper Informbiro, ustanovitev slovenske Teritorialne obrambe, aktivna podpora slovenskim osamosvojitvenim procesom in nazadnje tudi podpora vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Zveza borcev se je v zadnjem obdobju preoblikovala v organizacijo, ki si prizadeva za prenos vrednot Narodnoosvobodilnega boja na mlajše rodove. Zato je pomembna naša pobuda za prepoved nacifašistične simbolike. Ne gre samo za simbole, zastave, ali ostale propagandne rekvizite nekdanjeih zločinskih režimov, temveč za utrditev suverenosti slovenske države in potrditev, da je naša država ustavno utemeljena na temeljih protinacifašističnega boja slovenskega odporniškega gibanja, ki si je v Narodnoosvobodilnem boju priboril svoj obstanek in državotvornost. Simboli fašizma, nacizma in kolaboracije zato nimajo mesta v slovenski družbi, kaj šele ideje ali ideologije, ki poveličujejo nasilje, sovraštvo in zaničujejo druge skupine ljudi.
Pred nami so volitve v Evropski parlament. Zavedajmo se, da z izvolitvijo političnih idej, ki spodbujajo sovraštvo med narodi Evrope, lahko pripelje tudi do nasilja in krutih posledic 2. svetovne vojne, ki jih še danes čuti naša generacija. Zavedajmo se, da je tudi nacizem prišel na oblast prav z volitvami. Zato je povojna združena Evropa nastala prav zaradi želje po ohranjanju politične stabilnosti, miru in gospodarskega sodelovanja med narodi Evrope. Zato podpirajmo tiste politične predstavnike iz Slovenije, ki se zavedajo temeljnega poslanstva Evropske unije, si prizadevajo za rast blaginje in krepitve miru, ki ne uporabljajo sovražnega govora in ne izdajajo slovenskega naroda za lastne koristi. Bodimo aktivni državljani, bodimo aktivni Evropejci in pojdimo na volitve. Mi odločamo in nihče drug ne more odločati namesto nas!
Spoštovani!
Že lani, pred državnozborskimi volitvami, je Zveza borcev Slovenije v Državnem zboru sprožila pobudo za uradno preimenovanje državnega praznika »vrnitve« v »priključitev« Primorske k matični domovini. Slednja dikcija je na Primorskem tudi v vsesplošni ljudski uporabi in je utemeljena tudi v zgodovinskih dejstvih. Nov sklic Državnega zbora bo v letošnjem letu to pobudo poslal v proceduro in po zagotovili politične koalicije, bi naj bila ta uradna sprememba imena praznika tudi uspešna.
Namreč trenutno poimenovanje praznika vrnitev Primorske k matični domovini, kot ga navaja zakon, ne ustreza zgodovinskim dejstvom, niti tradiciji poimenovanja tega praznika. Na Primorskem se je vedno praznovalo priključitev Primorske in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Vrhovni plenum OF je 16. septembra 1943 sprejel odlok, ki v prvi točki navaja: »Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda izpolnjuje temeljno, iz naravnih in zgodovinskih pravic izhajajočo zahtevo slovenskega naroda ter proglaša priključitev slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji«. Kot piko na i pa so slovenski partizani, sloviti 9. korpus, katerega so tvorili tudi nekdanji borci Južnoprimorskega odreda, osvobodili in zasedli celotno ozemlje slovenske etične meje na zahodu. Vemo, kako je sledilo po tem… Dejstvo pa je, da smo Slovenci takrat nazadnje živeli združeni znotraj celotnega slovenskega etičnega ozemlja.
Dragi rojaki!
Vrednote Narodnoosvobodilnega boja so vrednote humanizma in napredka. Glavna naloga Zveze borcev je nadaljevati tradicijo Osvobodilne fronte, ki temelji na devetih temeljnih točkah. Zato je naše delo še kako pomembno in aktualno. Zveza borcev ni društvo ljubiteljev zgodovine, temveč je organizacija napredne civilne družbe, ki se že vse od nastanka bori za zdravorazumske in humane vrednote, ki so temelj vsake napredne družbe. Zato bodimo takšni tudi mi!
Ob tem pa nikoli ne pozabimo: partizani so osvobodili domovino!