Pogajanja levosredinskih strank o programu in sestavi nove, trinajste vlade so minila dokaj mirno. A kot smo se že navadili, je ta relativni politični mir skalil po malem že sopihajoči propagandni orkester slovenske desnice. Glasen je bil predvsem na družbenih omrežjih in v medijih, ki so v službi (ene same) resnice. Kar pomeni, da so z obrednim prerokovanjem rdeče komunistične apokalipse, ki da nas neizogibno čaka z nastopom Šarčeve vlade, bolj kot ne prepričevali le prepričane. In hladili jezo in razočaranje, ker se desnici tudi tokrat ni uspelo zavihteti na oblast. Za nameček so orkestru pozornost javnosti »ukradle« črne kapice Šiškovih »štajerskih vardistov«.
Kot že rečeno, ustoličenje Šarčeve vlade ne bi bilo nič posebnega, če ne bi novi premier za državnega sekretarja za nacionalno varnost imenoval človeka vsaj dveh obrazov, kontroverznega Damirja Črnčeca. Imenovanje nekdanjega tesnega sodelavca Janeza Janše v samo drobovje nove vlade je v slovenski politični javnosti odjeknilo kot strela z jasnega. Presenečeni so bili tako Janševi podporniki kot tudi njegovi nasprotniki. Slednji so pri tem imenovanju, ki se je zgodilo v najstrožji konspiraciji – zanj so vedeli le najožji Šarčevi zaupniki – skočili v zrak zaradi nestrpnih stališč, ki jih je Črnčec redno objavljal na družbenih omrežjih. V njih migrante precej grobo in vulgarno primerja turškimi vpadi, nevladne organizacije označuje za plačance, migrante pa za nasilne kriminalce, ki s seboj prinašajo viroze, garje in podobne bolezni. To je zgolj nekaj njegovih, lahko bi rekli, rasističnih izpadov. Na imenovanje se je ostro odzvala Levica, medtem ko so prvaki drugih parlamentarnih strank nekaj mencali, češ da za to imenovanje niso vedeli oziroma da gre za Šarčevo osebno izbiro. Kritična javnost pa je na drugi strani začela podpisovati peticijo, v kateri so Šarca pozivali, da Črnčeca takoj umakne s položaja državnega sekretarja.
Na desnici so z nekaj izjemami Črnčecu očitali izdajstvo. Janša ga je javno označil za podtaknjenca. Toda kdo mu ga je podtaknil? Spet Kučan? Če sledimo Črnčevi karieri, si ga je podtaknil kar sam. To se je moralo zgoditi na začetku leta 2005, ko je prej hitro se vzpenjajoči častnik v slovenski vojski s samo 35 leti postal šef vojaške varnostne službe. Takrat je bil predsednik vlade Janša, obrambni minister pa Karl Erjavec. Črnčec je na tem položaju, kjer je sedel na pomembnih tajnih informacijah – ne samo vojaškega pomena – ostal tudi, ko je oblast prevzela Pahorjeva vlada. Je takrat služil Janši, Pahorju ali nekomu tretjemu, ostaja vprašanje brez odgovora. Da je bil Črnčec dolgoletni Janšev človek za obvladovanje različnih obveščevalnih struktur, dokazuje tudi njegovo imenovanje za šefa Sove v času druge kratkotrajne Janševe vlade. Takrat je med drugim v tajni službi zaposlil nekaj vidnih članov SDS. S položaja direktorja je odletel marca 2013 po predaji nezakonitega posedovanja arhiva službe državne varnosti, v katerem je (bilo) najbrž tudi kaj neprijetnih pikantnih podrobnosti o Janši in njegovih tovariših po orožju. Ta predaja dokumentov SDV državnemu arhivu – po mnenju Janše arhiva ni predal v celoti, ampak selektivno – je Črnčeca pahnila v Janševo nemilost. Vsaj tak je videz, kajti SDS je proti njemu uperila vse topove: od anonimk do javnega blatenja na družbenih omrežjih.
Predsednik vlade na kritike odgovarja, da je Črnčeca vzel v svoj kabinet kot strokovnjaka »tako na teoretičnem kot na praktičnem področju državne varnosti«. Glede njegovih rasističnih izjav pa da je treba človeku ponuditi še eno priložnost. Vsekakor je v svoj kabinet dobil odličnega poznavalca politično obveščevalnega podzemlja, vendar je še vedno odprto ključno vprašanje: kaj je Šarca v resnici vodilo k tej potezi? V enem od televizijskih intervjujev mu je ušlo, da s Črnčecem sodelujeta že dalj časa. Halo! Sta morda skupaj krave pasla na Veliki planini, je morebiti Črnčec honorarno pisal besedila za Serpetinška? Je bil morda njegov tajni svetovalec v času županovanja v Kamniku in pozneje v tekmi za položaj predsednika republike? Kakor koli že, Šarec kljub protestom v javnosti ni kazal pripravljenosti, da bi imenovanje preklical. Zato smo lahko zgolj ugibali, ali si je Serpetinšek kratko in malo omislil nekakšnega osebnega detektiva, ki bi zanj na državne stroške vohljal tako v opozicijskih kot tudi v krogih koalicijskih strank. Ali pa da Črnčec oziroma nekdo za njim predsednika vlade z nečim grdo izsiljuje in da je novopečeni državni varnostnik Črnčec v resnici podtaknjenec, kot trdi Janša. V tem primeru seveda podtaknjenec slovenske desnice.
(iz tiskane izdaje Svobodne besede)
