PST je pot, je spomin in je zgodovina
Pogovarjala se je: Jožica Hribar, foto: Nik Rovan
Z množičnim pohodom in tekom trojk po znameniti Poti spominov in tovarištva v Ljubljani (PST ali Pot) − približno 42 tisoč ljudi je letos v štirih dneh prehodilo to posebno pot − so se pohodniki in tekači znova poklonili Ljubljani, mestu heroju, ki je bilo med drugo svetovno vojno kar 1171 dni obdano z bodečo žico. Letos praznujemo 60 let organiziranih pohodov. V maju smo se s številnimi slovesnostmi spomnili preteklosti, hkrati pa pozdravili Ljubljano kot zeleno prestolnico Evrope. Ta naziv je dobila tudi zaradi zelenega obroča, ki z drevesi objema glavno mesto, PST je športno rekreativna površina in obenem zgodovinski spomenik, ki objema naše glavno mesto in jo vsak dan prehodi na stotine ljudi vseh starosti in obeh spolov. PST je z odločbo Ministrstva za kulturo od letos vpisana v Register žive kulturne dediščine. Predlog in gradivo so pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana, pri tem so sodelovali Nejka Batič in Janez Polajnar z oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana ter Nuša Kerševan. Za ohranjanje pomena in namena PST skrbi društvo Zeleni prstan, ki ga zadnja leta vodi Nuša Kerševan, častna meščanka Ljubljane in njena nekdanja županja.
Pot upravlja Društvo Zeleni prstan, ki ga vodite. Kdo pa skrbi za njene površine in drevesa?
Pot spominov in tovarištva dejansko upravlja Mestna občina Ljubljana (MOL) s svojimi enotami in javnimi podjetji, naše društvo Zeleni prstan, ki je prostovoljno in nepridobitno združenje občanov, pa v sodelovanju z MOL skrbi za ohranjanje pomena, namena in videza Poti. PST je živi spomenik narodne samozavesti in svobodoljubnosti Ljubljančank in Ljubljančanov ter obenem urejeno zeleno območje, kjer se združujejo prijatelji narave in kulture ter zdravih rekreativnih, športnih in drugih dejavnosti.
Mestna občina Ljubljana zagotavlja sredstva za redno čiščenje in investicijsko vzdrževanje s pomočjo javnega podjetja Snaga in invalidskega podjetja Želva, pri saditvi in vzdrževanju dreves pa sodeluje podjetje Tisa. Ob trasi PST je po ocenah posajenih približno sedem tisoč dreves, poleg avtohtonih dreves na Golovcu in ob posameznih delih trase. Ob posaditvi dreves so strokovnjaki predlagali tudi vrste dreves, ki na posameznih delih 34 kilometrov dolge trase najbolje uspevajo. Eden izmed študentov Biotehnične fakultete je naštel, da ob trasi raste kar 42 različnih vrst dreves: največ je javorjev, lip, brez in vrb, pa tudi iglavcev in drugih listavcev.
Naše društvo posadi vsako leto na dan zemlje spominsko drevo, na dan miru v septembru pa drevo v parku UNESCO Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki je zgrajena tik ob PST. Številni ljubitelji narave posadijo v sodelovanju z našim društvom ali Mestno občino spominska drevesa v spomin na svoj ali družinski praznik.
Več preberite v tiskani izdaji!
