Friderik Hrast »Stiški« je pri 89 letih izdal knjigo svojih spominov z naslovom Vse to sem doživel. Knjigo je tudi sam založil, izdala pa jo je ZZB za vrednote NOB Slovenije.
Leta 1928 na Viru pri Stični rojeni avtor je doživel res veliko. Spoznal je veliko ljudi, prepotoval mnogo sveta, prehodil pot od partizana preko miličnika, kriminalista, pravnika, gospodarstvenika do slikarja in se lahko pohvali z več kot 500 likovnimi deli, 23 samostojnimi in 80 skupinskimi razstavami. Diplomiral je iz prava in magistriral iz sociologije in politologije. Odgovor na vprašanje, kaj ga je poneslo v slikarske vode, kjer je samouk, pa se zagotovo skriva v rani mladosti, ko ga je vrsta okoliščin še zelo mladega pripeljala med partizane. Šestnajst let je imel, ko je prišel v partizansko tiskarno sredi Kočevskega roga in se tam srečal s slikarji, ki so ustvarjali plakate, naslovnice za brošure, ilustracije in najrazličnejši propagandni material. Tam je srečal Iva Šubica, Dora Klemenčiča – Maja in preko njiju spoznal Ivana Seljaka, Alenko Gerlovič, Božidarja Jakca. Septembra leta 1944 je v partizanski bolnišnici Jelendol srečal Franceta Miheliča in Božidarja Jakca, slednji je tam Hrasta tudi portretiral, ta portret pa je bil tudi na prvi razstavi partizanskih slikarjev junija leta 1945 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
A slikanju se je Hrast povsem predal šele v poznejših, upokojenskih letih, vmes pa je bil seveda čas za službo, ki ga je vodila po mnogih poteh in številnih službah iz Ljubljane v Beograd in nazaj. Metalka, Imos, gradbeništvo, potovanja po svetu, prisotnost na številnih sestankih, kjer so se postavljale smernice jugoslovanske politike, znanstvo s številnimi politiki, gospodarstveniki, slikarji, znanimi imeni – vse to je doživel Friderik Hrast.
