Dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Slovenije, na prireditvi v spomin na prenos ranjencev iz bolnišnic Pavla in Franja, Vojsko, 26. avgust 2017

Počaščen sem, da ste me povabili, da spregovorim na tej lepi slovesnosti. Rad prihajam na Vojsko, kjer vsako leto preživim večji del poletja. Vojsko je čudovito lep kraj s čudovitimi pogledi na velik del Slovenije in kraj, kjer živijo čudoviti ljudje. Življenjski pogoji so bili težki – toda človeška volja in sposobnost sta bili močnejši od vseh težav. Ti kraji so bili dom nekaj velikih mojstrov slovenske besede -Črtomir Šinkovec, France Bevk,Ciril Kosmač.

Med vsemi lastnostmi ljudi teh krajev je še posebej občudovanja vredno slovensko domoljubje, močno in pristno. Tu se lahko vsi naučimo veliko o pogumu in junaštvu, o človeški solidarnosti, o temeljnih človeških vrednotah in o pomenu moralne jasnosti v presoji dogajanj preteklega in današnjega časa. Današnja slovesnost simbolizira vse to. Spominja na eno največjih dejanj, pravo herojsko epopejo NOB – prenos 95 ranjencev iz Gorenjske in Primorske, ki so se zdravili v partizanskih bolnišnicah »Pavla« in »Franja« avgusta 1944 na osvobojeno ozemlje na Notranjskem, od koder so jih zavezniška letala nato prepeljala na zdravljenje v že osvobojeno južno Italijo.

NOB je bil v teh krajih vsesplošen. Ti kraji so dali številne borce IX. korpusa, legendarne udarne sile NOV, ki je kot taka zapisana v naši in v evropski zgodovini. Ta vojaška sila primorskih in gorenjski Slovencev – in pripadnikov drugih narodov, ki so se borili v njenem sestavu – je dala izjemen prispevek k zmagi nad fašizmom in nacizmom in za oblikovanje suverenosti slovenskega naroda.

Zmaga nad fašizmom in nacizmom je bil epohalni dosežek svetovne zgodovine. Iz njega je zrasla svetovna ureditev, kije dvignila svet na nove ravni razvoja in miru, kakršnega uživamo danes. In po zaslugi NOB je bil slovenski narod v tem boju in tej zmagi na pravi in pravični strani svetovne zgodovine.

Ta epohalni dosežek je bil dosežek oboroženega boja za pravično stvar. Vendar ne samo stvar oboroženega boja. Zahteval je mobilizacijo vseh sil in vse moralne energije.

Za nas, v Sloveniji je jasno, da je bila NOB bistvenega pomena za slovensko suverenost in državnost. NOB je bil gibanje vsega naroda, izjemen izraz volje in duha Slovencev. In spet imamo prav tu, na Vojskem in blizu Vojskega dokaz o tem.

Tiskarna Slovenija je izjemen spomenik narodovi politični volji in sposobnosti organizirati javno besedo v pogojih vojne in okupacije. Številne javke posejane v teh krajih simbolizirajo množičnost osvobodilnega boja – prav je, da se jih spominjamo tudi danes in da jim postavljamo spominska obeležja. Skrb za ranjene in bolne tovariše v partizanskih bolnišnicah veliko pove o vrednotah, ki so bile stvarnost tistega težkega časa – o neizmerni solidarnosti, o požrtvovalnosti in o sposobnosti premagati vse ovire za obrambo življenj.

Ne pozabimo – v času štiriletne vojne se je v teh bolnišnicah zdravilo okoli 15.000 ranjencev in bolnikov. Tako veliko organizacijo zdravstvene službe je bilo v vojnih razmerah sposobno organizirati le pravo ljudsko gibanje, v katerem so sodelovali in sprejeli vsa tveganja številni zdravniki in zdravnice – približno četrtina vseh zdravnikov in zdravnic, ki so v tistih časih živeli na Slovenskem. Te zdravnice in ti zdravniki so šli v gozdove in sprejeli vse nevarnosti in vsa tveganja oboroženega boja. V našem kolektivnem spominu so si zaslužili častno mesto.

Prenos ranjencev avgusta 1944 je vrhunski primer plemenitosti in moralne veličine NOB. Ta vojaška operacija je bila izjemno zahtevna in nevarna, terjala je tvegane strateške odločitve, veliko operativno sposobnost XXX. in XXXI. divizije, celotnega IX. Korpusa, in izjemno moralno moč vseh, ki so v njej sodelovali.

Moralna moč te akcije je temeljila na njeni globoki humanosti in na tesni povezanosti borcev NOB z ljudmi. Na dolgi poti ranjencev je sodelovalo veliko ljudi in med vsem prebivalstvom ni bilo izdajalca. Njen uspeh je bil zato ravno toliko izraz moralne modi slovenskega človeka kot je bil to uspeh vojaške strategije in taktike.

Razumeti pa jo je treba tudi v širšem okviru poteka II. svetovne vojne. Predstavljala je enega pomembnih primerov zavezniškega sodelovanja med NOV in njenimi britanskimi in ameriškimi zavezniki. Tudi danes smo dolžni ponavljati, da je bil NOB del velikega svetovnega zavezništva, ki je premagalo nacizem in fašizem in da je bil slovenski narod prav po zaslugi NOB na pravi strani zgodovine.

To smo dolžni ponavljati zaradi zgodovinske resnice in našega narodnega ponosa. Na kaj pa naj bomo Slovenci v svoji zgodovini ponosni, če ne na NOB, to največje dejanje, ki je slovenski narod spremenilo iz naroda ponižnih in hlapčevskih podanikov v narod, ki je dokazal, da si je sposoben priboriti svobodo in biti gospodar na svoji zemlji? Kako naj pozabimo na temeljna dejstva naše zgodovine kot je to, da brez NOB ne bi bilo ozemeljske sklenjenosti Slovenije? Nemogoče bi bilo pozabiti, da brez Primorske, priborjene z NOB, v resnici ni Slovenije, tako kot tudi brez Slovenije v resnici Primorske ni?

Dolžni smo se spominjati vseh teh ključnih dejstev naše zgodovine in razumeti jih moramo v vsej njihovi veličini in tragičnosti, v njihovem pomenu za narod in za svobodoljubni  svet.

Dandanes pa moramo biti tudi zaskrbljeni. Skrbeti nas morajo pojavi sejanja sovraštva in oživljanja rasistične ideologije in neonacizma. Zavračati moramo vse izraze sovraštva, tudi takšne, kakršni so nedavno osupnili svet v izbruhu nasilja v Charlottesville-u v ZDA. Nevarnost neonacizma je realna in ne manjka sil, ki jim ustreza netenje sovraštva za dosego njihovih političnih ciljev.

Zato tudi danes, enako kot nekod, potrebujemo moralno jasnost. Zavračati moramo oživljanje vseh demonov iz preteklosti in vseh oblik zatiranja človekove svobode in dostojanstva. Zavračati moramo vse poskuse pomanjševanja zgodovinskega pomena NOB. Zavračati moramo vse številne poskuse ponarejanja zgodovine.

Za moralno jasnost je treba skrbeti tudi takrat ko se slišijo besede o spravi. Kajti ravno ta plemeniti izraz – sprava – je pogosto izpostavljen političnim zlorabam in manipulacijam.

Ne manjka primerov, ko se besedovanje o spravi poskuša uporabiti za opravičevanje slovenske medvojne, vojaške kolaboracije s fašizmom in nacizmom. Vse take poskuse je treba zavrniti. Samo tako bo dosežena potrebna moralna jasnost in verodostojnost govorjenja o spravi.

To sploh ni težko. Zavedajmo se, da je bila tam, kjer to šteje, pri ljudeh in v njihovem vsakdanjem Življenju, sprava že zdavnaj dosežena. Vsakdo lahko razume, kako nemoralno je nenehno ponavljanje očitnih neresnic in blatenja NOB z namenom ustvarjati politične delitve in to početje predstavljati kot »prizadevanje za spravo«. Takšna politika je dvolična, neodgovorna in škodljiva in jo je treba zavrniti – javni  besedi in na volitvah.

In kaj bi bila resnična politika sprave in njen pravi spomenik? Nedavno sem sobotni prilogi časopisa »Delo«  prebral tehtno misel, da bi bil edini resnični spravni spomenik »izključno uspešna, samostojna država Slovenija«

Uspešna in samostojna: ta dva pojma sta povezana, saj država ne more biti v resnici uspešna, ne da bi bila samostojna. Pa tudi obratno je res: država ne more biti samostojna ne da bi bila uspešna. In prav tej povezanosti se skrivajo glavne naloge in glavne nevarnosti našega časa. Smo del najbolj povezanega sveta- Evropske unije, kar pomeni, da sta naša uspešnost in samostojnost lahko le relativni. Močno smo odvisni od drugih – od naših trgovinskih partnerjev, od evropskih regulatorjev in drugih. Toda v meri, v kateri samostojnost imamo, moramo biti sposobni to spremeniti v uspeh in uspešnost. In obratno, uspešni preprosto moramo biti, de želimo ohraniti in razvijati našo samostojnost.

Ta čas beležimo dobre stopnje rasti in izvoza, popravljajo se javne finance in izboljšuje se statistika o zaposlenosti. To je čas, ko je treba poskrbeti za preudarno usmerjanje denarja in pametne reforme.

Ne smemo se sprijazniti s prodajo državnega premoženja globoko pod ceno. Saj smo se vendar nekaj naučili iz nedavnih slabih odločitev ob škodljivo podcenjeni prodaji podjetij in bank? Saj vendar ne bomo ponavljali starih napak!

Ne moremo se sprijazniti s slabim upravljanjem Slovenskega državnega holdinga in Slabe banke. Sposobni moramo biti izdelati pameten model Demografskega sklada, ki bo dolgoročno zagotavljal umno gospodarjenje z javnim premoženjem sklada, ki bo starejšim zagotavljal varno in mirno starost, mladim pa pogoje za ustvarjalnost, za inovacije. Državnemu lastništvu je treba dati pravo mesto v našem dolgoročnem razvoju in zagotoviti dobro in dolgoročno vzdržno upravo.

Današnja slovesnost nam daje priložnost, da obudimo spomin na trenutke, ko je slovenski narod v najtežjih, to je vojnih razmerah, izkazal svojo uspešnost.  V tistih razmerah se je izkazala  moralna moč in jasnost, ki je omogočila velika dejanja. Tudi danes potrebujemo tisto moralno jasnost in moč, ki nam bosta pomagali sprejemati dobre odločitve in zagotoviti uspešnost.

Zato spoštujmo velika dejanja NOB, kakršen je bil prenos ranjencev avgusta 1944.

Naj živi spomin na veliko epopejo osvobodilnega boja!

Naj živi samostojna in uspešna Republika Slovenija!