Aljaž Verhovnik
PIŠE: Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije
Vsakoletne majske prireditve borčevsko in širšo javnost spomnijo na pomembne in prelomne dogodke polpretekle zgodovine. Osrednjega pomena sta vsekakor dan zmage – 9. maj in v okviru tega spomin na zadnje boje druge svetovne vojne na evropskih tleh, ki so potekali na Koroškem. Žal v duhu iskanja nove resnice vsako leto potekajo razprave o tem, ali je to sploh bila zmaga.
ZZB NOB se vse od osamosvojitve Slovenije dalje sooča z zgodovinsko neutemeljenimi in žaljivimi napadi na organizacijo in njene člane ter tudi na vrednote, ki jih zastopamo v širši družbi. Za iskalce nove resnice bi lahko rekli, da se je štetje časa zanje začelo kar leta 1991. Iskalci resnice pa niso žaljivi zgolj do Zveze borcev, temveč pri vsiljevanju nove zgodovinske resnice omadežujejo tudi veterane vojne za osamosvojitev Slovenije. Za piko na i so iskalci nove resnice ustanovili celo svojo parastrankarsko veteransko organizacijo, saj tiste organizacije, ki so delovale dotlej, zanje niso dovolj dobre. To pa zato, ker hodijo na prireditve, na katerih se pojavlja simbol zvezde.
Da je položaj z javnim vrednotenjem NOB v Sloveniji še bolj žalosten, smo v Zvezi borcev zadnje čase priče vse bolj agresivnim skrunitvam spomenikov in znamenj iz obdobja NOB. Skoraj vsak mesec nam lokalna združenja borcev pošiljajo žalostne fotografije razbitih pročelij simbolov zmage slovenskega naroda v drugi svetovni vojni. Ob tem pa se oblastniki odzivajo, kot da jih to sploh ne zanima. Spomnimo se samo, da se je ob zadnji skrunitvi spomenika v Jelenovem žlebu odzval samo predsednik državnega zbora. Organi pregona pa glede skrunitev v zadnjem času vodijo zgolj in samo statistiko.
Tistim, ki še vedno iščejo novo resnico, sporočamo, da je ta že dolga leta znana, natančno bi lahko rekli od maja 1945, ko so partizani zmagovito osvobodili Ljubljano, in nekaj dni po tem, ko so prenehale zadnje osvobodilne aktivnosti na Koroškem. Slovenci smo se v povojno Jugoslavijo vključili na podlagi pravice do samoodločbe naroda. Prav na to pravico smo se ob osamosvajanju države tudi sklicevali. Zgodovinska resnica je pač ena in nam vsem dobro znana. Dejstvo je, da brez narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo slovenske države, še več, sploh ne bi bilo več slovenskega naroda. Iskalce resnice je treba spomniti, da je okupator prišel v naše kraje z namenom, da naš narod črta z obličja Zemlje. Zato brez upora ne bi bilo naroda in brez naroda ne bi bilo slovenske države. Med NOB so se izbojevali trdni temelji, na podlagi katerih smo se Slovenci odcepili od Jugoslavije. Dejstvo je tudi, da je nasproti temu stal okupator in da so temu prisegle nekatere skupine Slovencev, torej izdajalcev naroda. To morda lahko oprostimo, ne bomo pa nikoli pozabili!
Ob vsem tem se partizani in njihovi svojci danes počutijo kot največji izdajalci slovenske družbe. Kot da bi bili oni tisti, ki so napadli svoj lastni narod! Kot da nas ne bi napadel okupator in kot da se Osvobodilna fronta ne bi ustanovila kot odgovor na okupatorjevo nasilje in namero o izbrisu slovenskega naroda. In tisti, ki so okupatorju mahali z rožicami, so danes naši heroji. Preprosto rečeno narobe svet.
Zloraba preteklosti v politične namene je zelo škodljiva in se kaj hitro lahko obrne tudi proti snovalcem iskanja nove resnice. ZZB NOB odločno nasprotuje manipulaciji z žrtvami druge svetovne vojne. Takšna ravnanja so žaljiva tudi do preživelih v vojni in do svojcev žrtev. Zato ne bomo dopustili manipuliranja s predniki, ki so nam pribojevali danes samoumevno svobodo. Iskalcem resnice pa sporočamo, naj se raje usmerijo v sedanjost in prihodnost. Do obljubljene druge Švice je namreč še daleč, za kar so med drugim zaslužni tudi iskalci nove resnice.
