Dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije na akademiji ob prireditvi Partizanske smučine, 27. januar 2017, OŠ Cerkno
Drage tovarišice in tovariši, dragi šolarji, cenjeni zbor,
V veliko čast mi je, da vas lahko pozdravim v imenu predsedstva ZZB za vrednote NOB. Izraziti moram posebno zahvalo Osnovni šoli Cerkno in gospodu ravnatelju, ker ste v spomin na partizansko zimsko tekmovanje v okolici Cerkna januarja 1945 pripravili posebno slovesnost. Prekrasno je videti mlade nastopajoče, ki nam bodo s svojimi nastopi predstavili duh uporništva in njihovo razumevanje vojne, nasilja, zmage, strpnosti in medsebojnega spoštovanja.
Partizanske smučine so postale dogodek, ki leto za leto povezuje različne veteranske in domoljubne organizacije, pripadnike Slovenske vojske in mlade smučarje in smučarke. To je smučarski dogodek, ki v sebi nosi naboj smelosti, športne iskrivosti in uporniške iznajdljivosti. Ima pa v sebi tudi zavest o času vojne, v katerem je ljudi v teh krajih tlačila fašistična in nacistična oblast. Okrutneži vseh vrst so korakali po teh naših krajih, se skrivaj tihotapili po vaseh, vohljali za partizani in aktivisti Osvobodilne fronte, streljali talce, odvažali ujetnike v taborišča in čistili ta prostor vseh morebitnih upornikov. Zlasti nemški okupatorji so v svojem okupacijskem režimu sledili natančni in dodelani strategiji. V ujetništvo in izgnanstvo so najprej odpeljali učitelje, duhovnike in bolj izobražene domačine, za katere so predvidevali, da bi lahko organizirali odpor. Preostanek so pregledovali na osnovi rasnih značilnosti in podložnosti.
Vsak odpor so kaznovali, v spopadih s partizani padle vojake so maščevali z ubijanjem civilistov, zažiganjem hiš, terorjem. Ko nam naši dedki in babice pripovedujejo, s kakšnim srdom in zavzetostjo so stikali po hišah, skednjih in štalah, in iskali sledi za banditi, ne moremo mimo vprašanja, kaj je te ljudi gnalo v tako sovraštvo. Od kod toliko poguma v maščevanju nad civilisti? In od kod toliko moči za dolge pohode in zavzete bitke? Danes že vemo, da je del energije njihovih vojakov izhajal iz droge, ki so jo uporabljali neuradno ali kar s pomočjo poveljstev enot. Te droge so običajno preiskusili na taboriščnikih, na naših trpinih, na katerih so v kanclagerjih delali poskuse. Nato so ta poživila dali svojim vojakom. Tudi ti vojaki so bili samo sredstvo za doseganje ciljev ponorele osvajalske politike nacionalsocialističnih voditeljev v Berlinu in onih fašističnih pomagačev iz Italije.
Še bolj verjetno je, da jih je gnala moč ideologije fašizma in nacizma. Zlasti nacisti, Hitler in njegovi glasniki, so utemeljevali svojo moč na obljubah obubožanemu nemškemu delavskemu razredu, ki je v času recesije v letu 1928 in dalje, izgubljal delavna mesta in mizerne plače. Obljubili so jim službe v nemški vojaški industriji, pri gradnji velikih objektov, mostov, cest, železnic, obljubili so jim delitev vojnega plena iz zasedenih držav. Otroci teh obubožanih delavcev, ki so jedli na karte in si mazali margarino iz nafte na komis, so korakali po Evropi. Z vsako osvojeno deželo je bil njihov imperij večji in obljube o plenu bolj resnične. Če so koga vrnili domov v mrtvaški vreči, je bilo to ponižanje za družino in o tem niso govorili v javnosti. Tudi takrat, ko je bilo teh vreč že vsak dan več….
In tu se začne naša domača naloga za sedanji čas! Najprej vprašanje, ali smo danes, ko živimo v demokratični in svobodni družbi, varni pred pojavi fašizma in nacizma? Ali smo dovolj spoštovani od svojih sosedov, da si lahko zaupamo, da bomo skupaj skrbeli za varno prihodnost naših otrok? Odgovorili bi najbrž z da in ne!
Prihajajo namreč novi fašisti in novi nacisti! Opisujejo se kot Alternativa, Alternativa za Nemčijo, Alternativna desnica v ZDA. Uporabljajo izrazje levičarjev, borijo pa se za izgon tujcev, priseljencev, obarvanih, drugačnih. Nosijo lepe obleke in urejene frizure, govorijo pa pošastno podobne besede kot Hitlerjevi pripadniki. V Evropi se sestajajo in delajo nova zavezništva. Vlade in mediji pa jih obravnavajo kot del demokracije in pravice do svobode govora. Mediji nam celo predstavljajo te nacije v lepih oblekah kot del svobode tiska. In potem se zgodi – na sredi ulice ameriškega velemesta, kjer vodja neo-Nacijev razlaga, kako je treba izgnati tujce, pride mimo črni ameriški domačin in ga udari na gobec! Naci, ki sebi pravi Alt – right, Alternativni desničar, zahteva varnostnike, bodigarde! Naši mladi ljudje pa vse to spremljajo preko interneta, informirani so, bolj kot si mislimo. Novi nacisti so postali del globalne razprave o tem, ali je prav, da jih je naci dobil na gobec, ali je to nesprejemljivo nasilje?
Kdo bo šel zdaj na barikade boja za svobodo? Ali smo naše mlade ljudi pripravili na soočenje, tako miselno kot fizično, s temi novimi nacisti? Vprašanje je namenjeno vsem – učiteljem in borcem – ali smo dali mladim ljudem takšna orodja, da pojave novega nacizma prepoznajo in jih obsodijo? Ali smo jih morda naučili predvsem tega, da je nasilje nesprejemljivo in da s skrajneži obračunava sodni aparat? Ali smo tem mladim ljudem dovolj jasno povedali, zakaj so se naši predniki uprli tuji okupaciji, potujčevanju in strahovladi?
Naši borci ne bodo več mogli v boj, ta boj je delo novih generacij. Če bodo kdaj iskali krivce za to, da niso bili pripravljeni na nove delitve in svetovna sovraštva, se ne bodo mogli opreti na iskanje izdajalcev. Že zdaj je jasno, da je krivda na nas, ki smo jih učili, vzgajali in izobraževali! Naš izobraževalni sistem mora razčistiti s svojo mlačnostjo in politično korektnostjo, ki je v bistvu zamolčanje dilem iz preteklosti.
Naj bo današnja akademija dokaz, da zmoremo dati mladim spoznanja za boj z novimi sovražniki, ki jih bodo srečevali v svoji prihodnosti! Naj bo poklon borcem, ki so se sredi vojne vihre spustili po strminah v smučarskih preizkušnjah!
Naj bo naša mladina močna, trdna in samozavestna, prav tako, kot so bili mladeniči in mladenke partizanskega gibanja.
Tovarišice in tovariši – kadar slišimo sovražni govor in vidimo, kako se nekdo znaša nad šibkejšim, se mu moramo postaviti po robu s svojim zgledom in s svojimi pestmi.
Dol s skrajneži, svoboda narodu!
