11. april 1945 – Osvobojeni koncentracijski taborišči Buchenwald in Dora
Ob 75 – letnici osvoboditve obeh taborišč so predstavniki mednarodnega taboriščnega komiteja Buchenwald – Dora in predstavniki lokalnih oblasti, položili cvetje k spominski plošči na zbirnem mestu v Buchenwaldu in pri spomeniku pod krematorijem v Dori.
Vsako leto se spominskih slovesnosti v Buchenwaldu in Dori udeležijo predstavniki Taboriščnega odbora Buchenwald – Dora, ki deluje pri ZZB NOB Slovenije, kot tudi predstavnik slovenskega veleposlaništva v Berlinu.
Mednarodni komite Buchenwald – Dora je ob letošnjem praznovanju sprejel posebno deklaracijo, s pismom pa se je oglasila tudi veteranska organizacija FIR. Oboji opozarjajo na razcvet nacifašizma v Evropi in prizadevanja nekaterih držav za rehabilitacijo vojnih zločincev in s tem za spreminjanje zgodovine.
Koncentracijsko taborišče Buchenwald
11. aprila 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Buchenwald, eno največjih nacističnih taborišč. Osvobodili so ga interniranci sami. Ilegalno vojaško vodstvo v taborišču je izdalo ukaz o napadu na taboriščno ograjo in stražne stolpe potem, ko so dobili informacijo, da se taborišču približujejo ameriške tankovske enote, ki jih je vodil general Patton. Ulaz je bil izpolnjen v dobri uri. Interniranci so zajeli 120 esesovskih stražarjev in veliko orožja, po spopadih izven taboriščne ograje pa še 100 nemških vojakov. Ko je do osvobojenega taborišča prišla prva zavezniška enota, so jih vzhičeno pozdravili in jim izročili ujetnike. Pri osvoboditvi taborišča so pomembno vlogo odigrali tudi Jugoslovani, ki so bili organizirani v 16 skupinah, saj so sodelovali pri zavzetju glavnega vhoda in s strojnico stolpa nad njim.
Skozi Buchenwald je v osmih letih šlo več kot 238.000 ljudi in v njem umrlo 56.000 internirancev. Od aprila 1941 do aprila 1945 je Buchenwald sprejel 3872 Jugoslovanov (med njimi je bilo 1471 Slovencev, dobra polovica jih je umrlo) in več sto hrvaških Istranov ter Slovencev iz Julijske krajine. Osvoboditev v taborišču na hribu Ettersberg v bližini Weimarja, je dočakalo 21.000 internirancev, med njimi 607 Jugoslovanov. Zgodovino buchenwaldskega taborišča so sklenili 15. aprila z zborovanjem na nekdanjem appelplatzu (zbornem mestu) in prisego prebrano v številnih jezikih, da se bodo borili toliko časa, da bo uničen nacizem s koreninami vred in pomagali zgraditi nov svet – svet miru in svobode.
Jani Alič
Koncentracijsko taborišče Mittelbau – Dora
Koncentracijsko taborišče Mittelbau – Dora je bilo osvobojeno 11. aprila 1945. Skozi taborišče in njenih 30 podružnic je šlo več kot 32 tisoč ljudi. Med njimi je bilo 700 do 800 Jugoslovanov, od tega 325 Slovencev. Le malo jih je preživelo.
Koncentracijsko taborišče Dora so nacisti ustanovili 22. avgusta 1943 kot podružnico KL Buchenwald, iz katerega so takoj preselili na tisoče delavcev za povečanje podzemnih skladišč in postavitev proizvodnih montažnih hal ter železniških povezav iz podzemlja na ranžirno postajo v Nordhausnu. Potem, ko so v noči iz 17. na 18. avgust 1943 angleški bombniki močno poškodovali raketna izstrelišča in proizvodne hale brezžično vodenih raket V2 na otoku Usedom v Baltskem morju, so na predlog ministra za oborožitev Alberta Speera preselitev montažnih linij raket V2 v podzemlje hribovja Unterharz, severno od Nordhausna, kjer so že obstajala podzemna skladišča kemičnega orožja in bencina.
Taborišče Dora je 1. novembra 1944 postalo samostojno. Ena najhujših podružnic Dore je bilo taborišče Erlich. Angleški bombniki so 3. in 4. aprila 1945 praktično uničili mestece Nordhausen vendar tako, da so ostale vse železniške in ceste povezave, ki so vodile iz KL Dora na ranžirno postajo v centru Nordhausna nedotaknjene. Angleški bombniki so pobili tudi preko 1200 internirancev na »Appelplatzu« Boelke Kaserne.
Mag. Boris Nemec
